Intervju 13.3.2012 8:51

Amos Oz za STA: Zdravili za fanatizem sta humor in radovednost

pogovarjal se je Urban Tarman

Ljubljana, 13. marca - V Ljubljani se je te dni mudil izraelski literat in mirovnik Amos Oz. Kot je dejal v pogovoru za STA, se večina Izraelcev in Palestincev zaveda, da bo mirovni proces prinesel državo za palestinski narod. Po njegovem mnenju proces podaljšujejo fanatiki in odsotnost poguma voditeljev na obeh straneh, zapletenih v krvavi konflikt.

Ljubljana, Knjigarna Konzorcij. Izraelski pisatelj Amos Oz. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Knjigarna Konzorcij.
Izraelski pisatelj Amos Oz.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Knjigarna Konzorcij. Izraelski pisatelj Amos Oz. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Knjigarna Konzorcij.
Izraelski pisatelj Amos Oz.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Knjigarna Konzorcij. Izraelski pisatelj Amos Oz. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Knjigarna Konzorcij.
Izraelski pisatelj Amos Oz.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Knjigarna Konzorcij. Izraelski pisatelj Amos Oz. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Knjigarna Konzorcij.
Izraelski pisatelj Amos Oz.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Amos Oz (1939) je v Ljubljani in Mariboru med bralce pospremil prevod svojega romana Zgodba o ljubezni in temnini iz leta 2003 ter Antologijo hebrejske književnosti v zbirki Antologije Vilenice.

V Zgodbi o ljubezni in temnini Oz priklicuje spomine na svojo družino in odraščanje v predmestni četrti Jeruzalema, v času, ko se je na noge postavljala izraelska država. Oz je, kot je dejal, živel v državi in skupnosti prebežnikov, ki so si prizadevali zgraditi dom in domovino sredi puščave.

Zgodba o družini s seboj prinese zgodbo o soseski in ta zgodbo o mestu. Zgodba o mestu se nadaljuje v zgodbo o deželi. Zato so zgodbe po njegovih besedah kot "kolobarji, ki rastejo okoli sredice". Preteklosti se moramo spominjati, saj je del nas in naše dediščine, spoštujmo jo, pravi Oz, vendar nikoli ne dovolimo, da nas zasužnji, ker lahko postanemo pošasti.

Glavna prepreka za mir na Bližnjem vzhodu je po njegovi oceni fanatizem, ki je v vzponu v vseh pojavnih oblikah: verski, ideološki in politični, nenazadnje tudi erotični. Bližnji vzhod bo nekako moral najti kompromis med Izraelci in Palestinci.

"Ko govorim o kompromisu, mislim na rešitev dveh držav. Na palestinsko državo na Zahodnem bregu in v Gazi kot sosedo, ki sobiva v miru z Izraelom," je dejal Oz. Mirovni proces še ni uspel zaradi odsotnosti poguma voditeljev obeh strani, meni. "Če uporabim prispodobo: pacient je z neko nejevoljo sicer pripravljen na operacijo, a vendar so zdravniki strahopetni," pojasnjuje Oz.

Kdaj se bo rešitev v obliki dve držav udejanjila, ne ve. "Lahko povem, da se večina Izraelcev in Palestincev zaveda, da jo bo konec dneva prinesel. Težko je biti prerok v deželi, polni prerokov. V moji državi vlada velika konkurenca v prerokovalskem poslu," je dejal.

Po njegovem prepričanju bi Zahodni breg in Gaza morala biti del Palestine, hkrati pa naj bi prišlo do določenih menjav ozemlja in spreminjanja meja, s katerimi bi se strinjali obe strani: "Hišo moramo preprosto razdeliti na dve manjši stanovanji".

Mirovni proces zavirajo fanatiki in ti so na obeh straneh konflikta. Na palestinski strani sta po njegovem mnenju to gibanji Hamas in Islamski džihad, religiozni in nacionalistični fanatiki, ki, kot je dejal, ne bodo pristali na nič manj kot na izbris Izraela z zemeljskega površja.

Na izraelski strani med fanatike prišteva podpornike ideologije gibanja za večji Izrael in tiste, ki zasedajo ozemlja na palestinski strani. "Fanatiki bodo ugovarjali vsakemu kompromisu. Voditelji pa nimajo poguma, da bi se soočili z njimi in jih premagali," poudarja Oz, ki se podpisuje tudi pod knjigo esejev "How To Cure a Fanatic" (Kako ozdraviti fanatika) iz leta 2006.

"Fanatik je nekakšen 'klicaj na dveh nogah'. Prepričan je, da pozna vse odgovore. Bolj se zanima za druge kot zase. Želi te spremeniti, rešiti tvojo dušo in spremeniti tvoje ideale. Nasprotje fanatizmu sta humor in radovednost. Nisem še srečal fanatika s smislom za humor, kot tudi še nisem srečal duhovitega človeka, ki bi postal fanatik," pravi Oz. Po njegovem mnenju igra humor zelo pomembno vlogo, saj vključuje sposobnost samokritike, torej oziranja nase s pogledom drugega.

Oz med globalne izzive za 21. stoletje prišteva obnovo človeške solidarnosti. "Prepričan sem, da mora med brutalnim in birokratskim komunizmom na eni ter darvinističnim kapitalizmom na drugi strani obstajati tretja pot. To je prostovoljna človeška solidarnost in ne solidarnost, zapovedana s strani vlade ali stranke, drzna človeška solidarnost," je še povedal Oz.