Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PONOSNA ŽIVAL - IZBOR PESMI HRVAŠKEGA PESNIKA FRANJIĆA

Poezija Zdenka Franjića, neodvisnega hrvaškega založnika, pesnika in glasbenika, se napaja iz rock and rolla in resnice, je v spremni besedi zapisal Matej Krajnc, ki je poskrbel tudi za izbor in prevod Franjićevih pesmi. Izbor je narejen po izvirniku "Furanje gudova", vežejo pa ga tri glavne teme: stoično rock and rollovstvo, stoična kontemplacija in ljubezen. Franjić je po Krajnčevih besedah pesnik vrednot in iskalec resnice; je samotar, a kljub temu nikoli sam - vedno s svojo besedo, s svojo resnico in z ljudmi, ki si jih izbira sam. Njegov jezik je večinoma žlahtno pogovoren, z niansami sloga ustvarja svoj pesniški svet, s katerim je v večnem dialogu, o svojem poslanstvu razmišlja in ga osmišljuje, hkrati pa se zaveda, kako minljivo je vse, kar ga obkroža, še razmišlja pisec, glasbenik in prevajalec Krajnc.

SKLEPI MASER - ROMAN Z AVTOBIOGRAFSKIMI PRVINAMI ŠVICARSKEGA PISATELJA ROMUNSKIH KORENIN

Avtorjev glavni junak Teodor je švicarski poslovnež, ki se na višku svoje uspešne kariere odpravi v Romunijo. Ob tem ima mešane občutke in pričakovanja. Tja ga ženejo kriza srednjih let, občutek izkoreninjenosti, hrepenenje po domačih krajih in predvsem po neizpolnjeni, a tudi izdani mladostni ljubezni. Nekdanja domovina, prežeta z balkansko barvitostjo, ljudskimi pripovedkami in vraževerjem, pa tudi z brezobzirnim tranzicijskim povzpetništvom, pokaže svoj dvojni - nostalgičen in krut - obraz. Med drugim se Teodor ustavi v zakotnem romunskem zdraviliškem kraju, kjer ga očara slepi maser, nekakšen lokalni guru, ki masažo prepleta z literaturo in filozofijo. Švicarski poslovnež se v novem okolju začenja spreminjati, dokler na koncu ne ostane brez svoje identitete. Izkaže se, da ima tudi slepi maser dvojni obraz.

Catalin Dorian Florescu (1967) je leta 1982 s starši iz Romunije prebežal v Švico. V Zürichu je študiral psihologijo in psihopatologijo ter se zaposlil kot psihoterapevtski svetovalec. Od leta 2001 se kot svobodni pisatelj ukvarja s problematiko izseljenstva in iskanja domovine. Njegov slog pisanja se navdihuje pri balkanskem ljudskem izročilu in pripovedovanju, zaradi česar se ga je oprijel vzdevek "Kusturica v literaturi". Pričujoče delo je avtorjevo prvo delo, prevedeno v slovenščino; poslovenila ga je Jana Ambrožič. Delo vsebuje prepoznavne avtobiografske elemente, kot model za naslovni lik v romanu pa je avtorju služil resnični romunski slepi maser, o katerem je posnel tudi kratek dokumentarni film.

POKER - PRIROČNIK ZA ZAČETNIKE IN LJUBITELJE POKRA

Knjiga je prvi priročnik za ljubitelje pokra v Sloveniji. Ponuja razlago pravil najbolj priljubljenih različic pokra in koristne nasvete o strategijah ter taktikah v pokru. Strokovni pregled knjige je opravil TV voditelj in ljubitelj pokra Peter Poles. Delo je prevod ameriške uspešnice "The Poker Player's Bible". Razkriva vso širino igre, ponuja grafično nazoren in tehnično zgoščen vpogled v drobne skrivnosti njenih posameznih različic ter odstira koncepte igranja. K delu je dodan tudi slovar izrazov, ki se uporabljajo v pokru. Poker je namreč znan tudi po svojem specifičnem izrazoslovju. Izrazi, kot sta "the buck stops here" in "showdown", so se s poker miz preselili v širšo javnost. Knjiga je nastala pod sponzorstvom največje spletne poker strani PokerStars. Lou Krieger se je pokra naučil, ko je bil star sedem let. Objavil je številne poker knjige, revija Journal Casino pa ga je nedavno imenovala za enega izmed najbolj vplivnih pisateljev knjig o igrah. Napisal je tudi več kot 250 člankov in prispevkov o poker strategiji. Pričujoče delo je prevedel Tilen Širec.

ORGANKO - SLIKANICA, KI OTROKOM PRIBLIŽA OKOLJEVARSTVENO PROBLEMATIKO

Otroško knjigo Klopčičeve o košu za ločevanje bioloških odpadkov, naslovljeno Organko, je ilustriral Roman Peklaj, spremne besede pa so zapisali urednica Energije doma Valerija Hozjan Kovač, bibliotekarka Maja Car Marn in Tanja Skaza, direktorica podjetja, ki izdeluje koše za ločevanje bioloških odpadkov v Sloveniji. Ta je zapisala, da se v povprečni štiričlanski družini na teden nakopiči 35 kilogramov odpadkov, od katerih biološki predstavljajo kar 30 odstotkov. Te je mogoče na okolju prijazen način reciklirati.