misliV muzeju Louvre razstavili restavrirano Da Vincijevo Ano Samotretjo
Pariz, 31. marca - V pariškem muzeju Louvre so v četrtek na ogled postavili razstavo Ana Samotretja, zadnja mojstrovina Leonarda da Vincija. Na njej je mogoče videti restavrirano Leonardovo sliko Ana Samotretja ter številne risbe. Restavriranje slike, ki je trajalo 18 mesecev, je močno razburilo del strokovne javnosti.
Francija.
Pariški muzej Louvre.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA
Leonardo se je sliki, na kateri je upodobil devico Marijo skupaj z njeno materjo Ano in malim Jezusom, posvečal 20 let, do svoje smrti leta 1519. Čiščenje je Leonardovi mojstrovini dalo nov sijaj. Namesto motnih in potemnelih barv so na njej zaživeli živahni rjavkasti in modri odtenki, piše ameriška tiskovna agencija AP.
"To je neverjetno, tako lepo. Sedaj dobimo enak občutek, kot ga dobimo, če vstopimo v restavrirano Sikstinsko kapelo, ki jo krasijo znamenite Michelangelove freske. Poglejte to modro," je v četrtek restavrirano umetnino komentiral eden od obiskovalcev razstave, ki bo na ogled do 25. junija.
Na razstavi je poleg Ane Samotretje predstavljenih 130 pripravljalnih risb, ki so delo Leonarda in njegovih učencev. Po besedah kustosa razstave Vincenta Delieuvina je mogoče preko njih slediti tako nastajanju slike kot Leonardovemu razvoju v zadnjih dveh desetletjih njegovega življenja. Razstavo je sam označil kot "znanstveno delavnico" in dodal: "Leonardo je verjel, da umetnost temelji na teoretskem poznavanju narave in njenega delovanja."
V eni od beležnic z matematičnimi skicami je denimo mogoče videti, da se je umetnik več let ukvarjal s tem, kako se svetloba lomi ob nepropustnih površinah. Iz nje je mogoče tudi dešifrirati tehniko, po kateri danes slovi Leonardo. Uporabil jo je tudi na sliki Ana Samotretja, in sicer pri slikanju modrega Marijinega plašča, kjer je mogoče videti skoraj nezaznavno igro svetlobe in sence.
Restavriranje slike pa je v strokovni javnosti sprožilo številne dvome. V muzeju Louvre so umetnino sicer nameravali očistiti že pred 17 leti, vendar so načrt opustili, saj so se bali, da bi se pri tem poškodoval Leonardov znameniti sfumato.
Ko pa je projekt leta 2009 končno dobil zeleno luč, sta lani iz svetovalnega odbora, odgovornega za restavriranje umetnine, izstopila priznana strokovnjaka Jean-Pierre Cuzin in Segolene Bergeon Lange, saj sta menila, da bodo restavratorji z načrtovanimi posegi preveč posegli v sliko in prišli do barvnih odtenkov, ki jih renesančni mojster ni nameraval doseči.
Vendar pa je Bergeon Langeova potem, ko je videla restavrirano umetnino, po poročanju AP deloma spremenila svoje mnenje. V intervjuju za revijo, ki jo izdaja muzej Louvre, je namreč dejala, da je sedaj glede nekaterih stvari, ki so ji prej vzbujala skrb, pomirjena.