Izvirna slovenska slikanica je Zupanova pravljica o črnem šejku

Pravljica o črnem šejku je po kakovosti besedila in z Stepančičevimi ilustracijami "velika slikanica, večnostna knjiga, bolj kot otroku namenjena odraslemu naslovniku, pa tudi že mladostniku, ki raziskuje življenje in stopa na zapleteno pot odraslosti", je utemeljila žirija.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala članica žirije za nagrado Maja Gspan, je bil izid tega dela svojevrsten čudež. Zupan je namreč pravljico napisal leta 1938 kot novoletni dar za svojo ljubljeno Niko, kasneje ženo, a ji je tedaj ni uspel izročiti. Ročno izdelano knjižico, ki jo je tudi sam ilustriral, je zvezal z zlato vrvico, jo shranil v škatlico ter jo v času partizanščine nosil s seboj po frontah. Knjižica je nato prišla v roke pesnici in esejistki Ifigeniji Simonović, ki jo je nato izročila v hrambo Narodni in univerzitetni knjižnici ter v prepis založbi Miš.

Pri založbi so k sodelovanju povabili Stepančiča, ki je Zupanovo zgodbo postavil v čas perzijskih miniatur, navdih za ilustracije pa črpal iz kulturne tradicije islama. "Knjiga je v celoti zgledno oblikovana, tudi v smislu funkcionalne berljivosti, besedilo lepo odmeva ob ilustraciji. Prepoznamo logiko oblikovanja, tudi vinjetne ilustracije so imenitne. Žlahten papir je hoteno 'staran', s patino časa, kar nakazuje, da je tekst nastal že pred mnogimi desetletji," še piše v utemeljitvi.

Nagrado bodo na današnji mednarodni dan knjig za otroke slavnostno podelili ob 17. uri v Kulturnem centru Semič.

Stepančič je prispeval ilustracije še za dve slikanici, ki sta se letos znašli v naboru petih finalistk za izvirno slovensko slikanico 2012 za nagrado Kristine Brenkove. Upodobil je tretji del zgodbe Toneta Pavčka Juri Muri po Sloveniji (Miš) ter Čudežni prstan Petra Svetine (Vodnikova založba (DSKG) : KUD Sodobnost International). Po besedah Gspanove je mogoče ob primerjavi vseh treh slikanic opaziti, da je Stepančič v svoji risbi vedno drugačen, nikoli klišejski ter da k zgodbam, ki jih ilustrira, vedno pristopi analitično.

Poleg omenjenih sta se med pet nominirank za nagrado uvrstili še slikanica Tista o bolhah Saše Eržen z ilustracijami Jane Urbas (Mladinska knjiga) ter ponovno obujena slovenska ljudska pravljica Hudičeva volna v priredbi Anje Štefan in z ilustracijami Zvonka Čoha (Mladinska knjiga).

Predsednik Strokovnega združenja knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Švigelj je spomnil, da nagrado za izvirno slovensko slikanico letos podeljujejo devetič. Z njo želijo opomniti na kakovostna izvirna dela slovenskih avtorjev, ki naj jih starši prebirajo svojim otrokom, saj menijo, da je z razvijanjem bralne kulture treba začeti že v mladih letih. V naboru za letošnjo nagrado je bilo kar 56 izvirnih slovenskih slikanic, o najboljših petih pa sta poleg Gspanove odločala še Zdravko Papič in predsednica žirije Darja Lavrenčič Vrabec.

Nagradi za najboljšo izvirno slovensko slikanico so lani prvič pripojili ime pesnice, dramatičarke, prevajalke in urednice Kristine Brenkove, "matere" legendarne zbirke Čebelica. Švigelj je napovedal, da bo priznanje od prihodnjega leta nosilo naziv nagrada Kristine Brenkove za izvirno slikanico.