V novem paketu zbirke Beletrina prevladuje poezija

Glavni in odgovorni urednik zbirke Beletrina Mitja Čander je na današnji novinarski konferenci presodil, da je Čučnikova najnovejša pesniška zbirka Mikado polna igrivosti in svojevrstne čistosti. Čučnik je pojasnil, da se je med pisanjem skušal odmakniti od siceršnjega horizonta pričakovanja, ki ga narekuje njegova poezija. Kot je dejal, je poprej vzgibe za pesmi dobival od zunaj, iz fraz, idiomov, izjav v časopisih, pri tej zbirki pa se je temu skušal izogniti ter je prisluhnil svoji "ušesni logiki". To mu je uspelo skoraj do konca, potem pa se je v zadnjem delu ponovno prepustil starim postopkom.

Naslov zbirke nosi ime po igri mikado, Čučnik pa je zanjo napisal toliko pesmi, kolikor paličic sestavlja to igro. Namesto spremne besede je Čučnik spisal "predigro", neke vrste pesniški esej o ušesu, ki ga je postavil tudi za glavnega junaka knjige. S tem je hotel težišče tradicionalne poezije prestaviti na "musico poesis".

Vidmarjeva je na predstavitvi dejala, da naslov zbirke Kako se zaljubiš deloma zavaja, saj ta zbirka ni v celoti ljubezenska. Besedo zaljubljenost, ki je zelo rabljena in po besedah pesnice tudi izrabljena, je v zbirki uporabila kot prispodobo zato, da lahko v tem trenutku življenju reče "da". Skozi ljubezensko prizmo in besedišče je Vidmarjeva pogledala na aktualno dogajanje ter ga ubesedila.

Bivšek, mladi koroški pesnik, je pri Beletrini izdal svojo drugo pesniško zbirko Provinca. Mrak. Čander je njegovo poezijo označil za izjemno ekspresivno, povezano s prvobitnimi silami zemlje. S tem se je strinjala tudi avtorica spremne besede Neža Zajc, ki je dejala, da v nasprotju s Čučnikom Bivšek pesniške vzgibe dobiva "globoko od znotraj". V njegovi poeziji je zaznati nagovor pesnika naravi, naj taka kot je, morda nerazumljena in nerazumljiva, stopi v poezijo, je še dejala.

Svež knjižni nabor iz zbirke Beletrina prinaša tudi nov Filipčičev roman Mojstrovka, ki je po besedah avtorja od začetka do konca napeto branje. Filipčič v svojih delih potuje med tanko linijo resničnega in fantazijskega. Avtor spremne besede h knjigi Dušan Jovanović ga je označil za človeka, ki je duhovit, poln šarma, neuničljivega elana in igrivosti.

Roman Mojstrovka se je po Jovanovićevih besedah rodil iz Filipčičeve ljubezni do gora in plezanja. V njem junak File med vzponom na Mojstrovko reši Američana Billa, ki mu nato ponudi, da bi po njegovem romanu Orangutan posnel film. Na koncu pa File postane glavni junak resničnostnega šova. Ta šov postane kulisa za zgodbo, ki se odvija v Filetovi glavi. Na plano stopijo junakova hrepenenja po tem, da bi bil slaven igralec, vsem na očeh. In prav v tem se kaže ambivalentnost Filipčičevega pisanja, ki je, tako Jovanović, "do konca izmišljeno in do konca resnično".

V prevodu Jaroslava Skrušnyja je izšel tudi Stendhalov roman Medenka iz leta 1889, ki velja za nedokončanega, kar po, tako Čander, ne vpliva na njegovo branje. Glavna junakinja Medenka je kmečko dekle, ki si z bistrostjo in lepoto utre pot v visoke pariške kroge, kjer poskrbi za pravo senzacijo. Ljubitelji Stendhala si po Čandrovih napovedih lahko kmalu obetajo še kakšnega od prevodov tega francoskega mojstra.