misliV Albiju po prenovi ponovno odprli muzej, posvečen Tolouse-Lautrecu
Albi, 4. aprila - V Albiju, rojstnem mestu Henrija de Toulouse-Lautreca, so po prenovi v začetku tedna ponovno odprli muzej, posvečen temu francoskemu slikarju in grafiku. Ko so leta 2001 začeli s prenovo, nihče ni niti slutil, da bodo za to potrebovali toliko časa, piše nemška tiskovna agencija dpa.
"Odkrili smo čudovite tlakovce iz 13. stoletja in poslikave na stropu iz renesanse, zaradi česar so se dela zavlekla," je dejala direktorica muzeja Daniele Devynck.
Mesto Albi se sicer ponaša z bogato arhitekturno dediščino. Mednjo sodi tudi palača Berbie, v kateri so leta 1922 odprli muzej, posvečen Toulouse-Lautrecu (1864-1901). V palači iz 13. stoletja je bil nekdaj sedež škofije. Njena popolna prenova je stala več kot 38 milijonov evrov, saj je zob časa palačo tekom let vidno načel. Ponekod je s sten odpadel omet, na nekaterih delih je tudi zamakala streha.
Pred prenovo so v muzeju letno našteli približno 160.000 obiskovalcev. To številko so dosegli ne le zahvaljujoč umetnosti Toulouse-Lautreca, ampak tudi sami lokaciji muzeja, ki stoji nasproti veličastne gotske katedrale sv. Cecilije. Ta je skupaj s celotno škofijsko četrtjo, ki obsega 20 hektarjev, od leta 2010 vpisana na seznam kulturne dediščine organizacije Unesco.
Po prenovi obiskovalci v muzej vstopajo skozi glavna vrata palače, prej so vstopali skozi stranska. Sprejemna dvorana je svetla, prav tako ogromni obokani prostori. Na mestu, kjer so odkrili rdeče terakotne tlakovce, se obiskovalec iz ene v drugo razstavno dvorano sprehodi preko lesenih brvi. Obnovitvena dela še niso popolnoma zaključena, restavriranje renesančnih stropnih poslikav je namreč še v polnem teku.
Henry de Tolouse-Lautrec je bil potomec stare plemiške rodbine. Zaradi zloma obeh stegnenic je bil telesno prizadet. Od leta 1882 je živel v Parizu. Gibal se je v tamkajšnjem boemskem svetu in sredi 80. let 19. stoletja odprl svoj atelje na Montmartru.
Pod vplivom Degasa, impresionistov in japonskih mojstrov lesoreza je razvil samosvoj slog svobodnih linij in robljenih barvnih ploskev, s katerim je ironično odmaknjeno, a vendar z naklonjenostjo upodabljal predvsem motive iz pariškega nočnega življenja. S svojo stilizacijo je bil tudi pomemben grafik in pionir sodobnega plakata.