Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ŠPICELJ - AVTOBIOGRAFSKO DELO ČEŠKEGA PISATELJA PETRA PLACAKA

Placakovo delo je mešanica pustolovskega romana, zgodovinopisja, ki črpa iz arhivskih virov, humoristično obarvanih spominov, besnega pamfleta, političnega manifesta in junaške legende. Knjiga opisuje življenje čeških disidentov - v njej nastopa tudi Vaclav Havel - in perfidno delovanje tajne policije. Avtor pripoveduje o svojih disidentskih izkušnjah. Kot sin uglednega zdravnika in podpisnika Listine 77 je bil že vnaprej obsojen na drugorazredni položaj v družbi, nato pa je tudi zaradi svojih dejanj postal predmet zanimanja tajne policije oziroma, kot opisuje, bolj ali manj omejenih, zlobnih in grotesknih špicljev. Prestal je vrsto brutalnih zasliševanj, tepežev in priporov. Če mu tajna policija ne bi onemogočila študija, ne bi imel časa za ilegalne aktivnosti, s katerimi je prispeval k padcu komunističnega režima, piše.

Petr Placak (1964) je vsestranska in provokativna osebnost češkega kulturnega in političnega življenja. Sodi med ključne predstavnike češkega ilegalnega gibanja "underground". Ker mu je bil študij onemogočen, je opravljal delavske poklice, dokler ni v 90. letih doštudiral zgodovine. Tik pred padcem češke železne zavese leta 1988 je skupaj s kolegi ustanovil rojalistično, protikomunistično iniciativo Češki otroci ter spisal njen manifest. Po žametni revoluciji je deloval kot urednik in novinar pri več publikacijah. Za prvenec Medorek (1985) je dobil nagrado Jiržija Ortena. Ogrodje te zgodbe je 20 let pozneje dokumentarno-esejistično obdelal v pričujočem delu, za katerega je leta 2008 dobil nagrado Magnesia Litera. To je prvo avtorjevo poslovenjeno delo. Za prevod in spremno besedo je poskrbela Nives Vidrih.

VPRAŠANJA VERE - POGLED SOCIOLOGA BERGERJA NA KRŠČANSKO VEROVANJE

Knjiga Vprašanje vere: Skeptična pritrditev krščanstvu je vaja v laiški teologiji, saj avtor ni poklicni teolog in je zato tudi delo namenjeno "neposvečenemu" krogu bralcev, piše Berger. Zgradba je po njegovih besedah enostavna. Večina poglavij je zasnovana na izjavi apostolske veroizpovedi. Kljub temu, da delo ne pokriva vsega, kar kristjani verujejo, je primeren vodnik, ki prinaša splošen pregled krščanskih verovanj. "Religiozna vera, v kakršni koli obliki, vedno vključuje temeljno domnevo - da namreč obstaja resničnost onstran resničnosti navadnega, vsakodnevnega življenja in da je ta resničnost dobronamerna. Religiozna vera vključuje prepričanje, da obstaja usoda, ki presega smrt in uničenje, ki, kot vemo, ne čaka le nas, temveč vsakogar in vse, kar nam je drago na tem svetu, človeško vrsto in planet, na katerem se odvija zgodovina, in - če ima sodobna fizika prav - vse vesolje. Povsem razumno je, če nekdo reče, da ne verjame v tako transcendentno usodo. Manj razumno pa je reči, da ga to ne zanima," razmišlja avtor. Delo je prevedel Niki Neubauer, spremno besedo pa je zapisal Jan Peršič.

Peter Ludwig Berger se je rodil leta 1929 na Dunaju in že mlad emigriral v ZDA, kjer je doktoriral in se hitro uveljavil kot sociolog. Svetovno znan je postal s knjigo Družbena konstrukcija realnosti, ki jo je leta 1966 napisal skupaj s Thomasom Luckmanom. V pričujočem delu, ki ga je izdal leta 2003, se je nekaterih ključnih religioznih vprašanj lotil iz osebne perspektive, z namenom prikazati, kako lahko sodobni skeptični človek sprejme krščansko vero.

NA TRDNA TLA - DELO, KI PRINAŠA VPOGLED V ORGANIZACIJE MLADINSKEGA POLJA

Delo Na trdna tla!, podnaslovljeno Brezsramni pregled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja, prinaša rezultate raziskav, ki so jih v Ustanovi nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon (UPB) izvajali pod vodstvom profesorja kulturne antropologije na ljubljanski Filozofski fakulteti Rajka Muršiča. V delu so predstavljena mladinska prizorišča in njihova vloga ter potenciali znotraj mladinskega polja in mehanizmov mladinskih politik. Raziskava prinaša vpogled v pogoje, v katerih delujejo mladinske delavke in delavci, vsebine in prakse, ki jih vodijo in zagovarjajo, ter prikaže dolgoročne družbene učinke, ki iz tega izhajajo. "Samonikla, mladinska, kulturna, socialna in medgeneracijska prizorišča postajajo skupaj z nami, ki v njih delujemo, spomeniki razgradnega procesa," je v spremnem besedilu zapisal Marko Brecelj, ki mlade poziva k preverjanju serviranih meril in vrednot ter k uveljavljanju lastnih pogledov in ustvarjalne moči.

OJOJ, BORIS! - SLIKANICA O DOBRODUŠNEM, A (PRE)VELIKEM MEDVEDU

Slikanica Carrie Weston z ilustracijami Tima Warnesa ponuja zgodbo o dobrodušnem medvedu Borisu, ki se nekega dne pridruži novemu razredu. Vse živali v razredu nestrpno pričakujejo puhastega, nežnega, ljubkega medvedka. Ko pa v razred stopi Boris, vsi onemijo od strahu, saj je Boris strašno kosmat, velik grizli. Boris seveda noče biti strašen, želi si le novih prijateljev, ki pa se ga sprva zelo bojijo. Besedilo je prevedla Vida Frelih.