Slovenija 12.4.2012 13:38

V Narodnem muzeju Slovenije razstava Anno domini 1511

Ljubljana, 12. aprila - Narodni muzej Slovenije bo gostil razstavo Anno domini 1511. Razstavo sta ob 500-letnici najmočnejšega potresa na Slovenskem pripravila Rudnik živega srebra Idrija in Mestni muzej Idrija. Doslej so jo videli v Idriji, Škofji Loki in Tolminu. V Narodnem muzeju jo bodo odprli drevi ob 19. uri, na ogled pa bo do 27. maja.

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije. Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511". Razstava Anno domini 1511. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511".
Razstava Anno domini 1511.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije. Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511". Predstavnik ARSO Andrej Gosar. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511".
Predstavnik ARSO Andrej Gosar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije. Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511". predstavnica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511".
predstavnica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije. Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511". Razstava Anno domini 1511. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511".
Razstava Anno domini 1511.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije. Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511". Razstava Anno domini 1511. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511".
Razstava Anno domini 1511.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije. Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511". Geologinja RŽS Idrija Martina Peljhan, predstavnik ARSO Andrej Gosar, predstavnica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec in direktorica Prirodoslovnega muzeja Breda Cinc Juhant. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511".
Geologinja RŽS Idrija Martina Peljhan, predstavnik ARSO Andrej Gosar, predstavnica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec in direktorica Prirodoslovnega muzeja Breda Cinc Juhant.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije. Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511". Geologinja RŽS Idrija Martina Peljhan. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511".
Geologinja RŽS Idrija Martina Peljhan.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije. Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511". Samorodno živo srebro. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511".
Samorodno živo srebro.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije. Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511". Geologinja RŽS Idrija Martina Peljhan, predstavnik ARSO Andrej Gosar, predstavnica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec in direktorica Prirodoslovnega muzeja Breda Cinc Juhant. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511".
Geologinja RŽS Idrija Martina Peljhan, predstavnik ARSO Andrej Gosar, predstavnica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec in direktorica Prirodoslovnega muzeja Breda Cinc Juhant.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije. Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511". Direktorica Prirodoslovnega muzeja Breda Cinc Juhant. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem gostujoče razstave "Anno domini 1511".
Direktorica Prirodoslovnega muzeja Breda Cinc Juhant.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Veliki potres z žariščem v zahodni Sloveniji se je zgodil 26. marca 1511. Zaradi hudih posledic v Idriji je imenovan tudi Idrijski potres. Močno je prizadel Furlanijo in celotno zahodno Slovenijo, čutili pa so ga tudi daleč po Evropi. Prizadel je predvsem zidane zgradbe v oddaljenosti 150 kilometrov. Očividci so poročali, da se je tudi v Ljubljani podrlo in razpokalo več pomembnih stavb, po vsej deželi so bile porušene številne cerkve in gradovi.

Kot je na današnji novinarski konferenci poudarila direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec, je bil v času, ko se je zgodil potres, idrijski rudnik živega srebra šele na začetku svojega delovanja. Po njenih besedah gre za zgodovinsko obdobje, s katerim se do tedaj v Idriji niso podrobneje ukvarjali, obletnica pa se je ponudila kot dobra priložnost, da predstavijo čas 16. stoletja in tedanji način življenja, pa tudi posledice potresa.

Po besedah Martine Peljhan iz Rudnika živega srebra Idrija, ki je razstavo zasnovala skupaj z Rafaelom Bizjakom, so se s pripravo razstave lotili zahtevne naloge, saj niso imeli nobenega slikovnega gradiva, zelo malo pa je bilo na voljo tudi arhivskih podatkov.

Postavitev je razdeljena v štiri tematske skope. Pod naslovom Duh časa je predstavljen čas 16. stoletja, ki so ga zaznamovale vojne in turški vpadi, po potresu pa še poplave in epidemije. V drugem z naslovom Potres so se oprli predvsem na sicer maloštevilne zapise očividcev. Tretji sklop je posvečen predstavitvi podobe Idrije v 16. stoletju, ko so tam prevladovale lesene hiše. Zadnji sklop pa nosi naslov Nemirna zemlja. V tem delu razstave je mogoče najti odgovore na vprašanja o tem, kako pride do potresov in se seznaniti s tem, kako so si potrese razlagali nekoč. Razstavo bodo pospremila strokovna vodstva, predavanji in delavnici za otroke.