Slovenija 19.4.2012 13:43

Pregledna razstava kostumografke Alenke Bartl v Narodni galeriji

Ljubljana, 19. aprila - V Narodni galeriji bodo ob 20. uri odprli pregledno razstavo kostumografke Alenke Bartl, ki so jo pripravili s Slovenskim gledališkim muzejem. Na njej je predstavljen izbor iz bogatega ustvarjalkinega opusa. Na ogled so postavili 15 kostumov in 330 skic, pod katerimi teče trak z besedilom o kostumografkinem delu, ki ga je napisal Ivo Svetina.

Ljubljana.
Narodna galerija.
Foto: Domen Grögl/STA
Arhiv STA

Ljubljana, Slovenski gledališki muzej.
Kostumografinja Alenka Bartl in direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina.
Foto: Nada Mihajlović/STA
Arhiv STA

Ljubljana, Slovenski gledališki muzej.
Kostumografinja Alenka Bartl in direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina.
Foto: Nada Mihajlović/STA
Arhiv STA

Poleg likovnih del Narodna galerija gosti tudi vrhunske dosežke na področju arhitekture in oblikovanja, med katere sodi tudi delo kostumografske Bartlove, je na novinarski konferenci povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.

Po besedah direktorja Slovenskega gledališkega muzeja Svetine so si v obdobju zapovedane varčnosti privoščili razkošje, ki se ga sicer ne da kupiti z denarjem, je pa umetniško delo, ki je bistveno vplivalo na podobo slovenskega gledališča. Bartlova je ustvarila posebno umetniško zvrst znotraj gledaliških predstav, s čemer je do tedaj spregledani vlogi kostumografije dala poseben pomen. Prikazala je, kako pomemben je kostum, ki ni le obleka, pač pa mnogo več, je poudaril Svetina.

Pri svojem delu je, kot je še povedal Svetina, sodelovala s številnimi režiserji vseh generacij, s skicami pa je pomagala tudi igralcem, da so se lažje vživeli v svojo vlogo. Kljub intenzivnemu ustvarjanju skic in risb - v arhivu muzeja jih posedujejo 3000 - se je ukvarjala tudi s tkanino in blagom.

Bartlova je vesela razstave tudi zato, ker se z njo promovira poklic, ki ga po njenem mnenju marsikdo ni imel priložnosti spoznati. Sama se je "trudila dati poklicu kar mu gre", kar meni, da je razvidno tudi na tej razstavi. Mlade vzpodbuja k temu poklicu, "ker je lep in ker si vedno v koraku s časom, ki mora slediti tudi estetiki likovnega obdobja".

Francka Slivnik, ki je s Svetino vodila projekt, je predstavila zbornik, ki so ga pripravili ob razstavi. V njem so poleg izbora kostumskih skic zbrana tudi besedila, ki so jih o kostumografkinem delu napisali predstavniki različnih strok, povezanih z gledališčem in filmom.

Kustosinja razstave Tea Rogelj, ki je skupaj Bartlovo poskrbela za izbor skic za razstavo, je povedala, da je Bartlova želela, da se predstavijo predvsem skice, iz katerih bolj kot impozantnost veje njena ustvarjalnost oziroma risbe, pri katerih je eksperimentirala bodisi z barvo ali materialom.

Največji izziv za Andreja Stražišarja, ki je postavil razstavo, je bil "kako razstaviti skice in kostume, ki sicer oživijo šele pod odrskimi lučmi". Del razstave sestavljajo tudi mize, na katerih je prikazan kostumografski proces.

Alenka Bartl se je rodila leta 1930 v Ljubljani. V prestolnico se je vrnila kot diplomantka beograjske Akademije za uporabno umetnost - smer kostumografija in se pridružila v Slovenskem narodnem gledališču Ljubljana takrat zaposleni kostumografki Miji Jarčevi. Prvo kostumografijo v slovenskem gledališču je izpeljala z režiserjem Mirkom Mahničem. Sčasoma je postala najbolj cenjena kostumografka v slovenskem in tudi širše jugoslovanskem prostoru. Je dobitnica številnih nagrad, od Sterijinih in Borštnikovih, do velike Prešernove in mnogih zlatih aren za dosežke pri filmu.