Na teološki fakulteti simpozij o filozofu Francetu Vebru

Vebrovo delo Filozofija: načelni nauk o človeku in njegovem mestu v stvarstvu, ki je izšlo leta 1930, je prva slovenska izvirna filozofska antropologija, je za STA povedal predstojnik Inštituta za filozofijo in etiko na Teološki fakulteti v Ljubljani Bojan Žalec, ki je odprl simpozij. K italijanskemu prevodu dela je Marini dodal še svojo doktorsko disertacijo o Vebrovi filozofiji. Marini je namreč na pravni fakulteti v Milanu doktoriral na temo etike Franceta Vebra, je pojasnil Žalec.

Druga knjiga, ki jo predstavljajo na simpoziju, je zbornik "Object, Person, and Reality", ki po Žalčevih besedah predstavlja kakovosten in bogat pregled Vebrove filozofije. To je prvi zbornik o Vebrovem delu v angleškem jeziku, besedila zanj pa je prispevalo deset največjih poznavalcev njegovega dela.

Veber velja za utemeljitelja slovenske filozofije, je v uvodnem nagovoru poudaril Žalec. Bil je prvi profesor za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Že leta 1920 smo se Slovenci po njegovi zaslugi seznanili s fenomenologijo v obliki predmetne teorije. To področje se je poučevalo le na univerzah nemško-avstrijskega območja, sicer pa ne; denimo v Parizu, Londonu ali Stockholmu so predmet dobili dosti pozneje, je opozoril Žalec.

Delo Filozofija: načelni nauk o človeku in njegovem mestu v stvarstvu je takoj po izidu doživelo buren odziv, kar se je, tako Žalec, sicer redko zgodilo filozofskim delom. Delo so leta 2000 ponovno izdali pri Študentski založbi, takrat s spremno besedo Žalca.

Po besedah filozofa Matjaža Potrča, ki je predstavil knjigo, so o Vebru več pisali tuji kot slovenski filozofi. Tako sta se med drugim Italijan Marini in finski filozof Sappo Sajama naučila slovenščine, da sta lahko študirala Vebra, je povedal. Veber je bil pomemben zaradi opredelitve najstva kot predmeta stremljenja. Razlikoval je med trpnimi in dejavnimi čustvenimi doživljaji; med prve je uvrstil želje, med druge pa stremljenje, je pojasnil Potrč.

Potrčevi predstavitvi Filozofije je sledila predstavitev zbornika "Object, Person, and Reality", o katerem je spregovoril njegov urednik Tadej Pirc, nato pa so sledili prispevki Žalca: Uporabnost oziroma vrednost ter sprejemljivost Vebrovih dognanj v luči krščanske misli in sodobne filozofije, referat Marinija, v katerem je spregovoril o pomenu Vebrove filozofije, ter Potrča o objektivnosti najstev. V drugem delu bodo spregovorili še Andrej Ule, Janez Juhant in Vojko Strahovnik.

France Veber (1890-1975) se je rodil v Gornji Radgoni. Filozofijo je študiral v Gradcu pri priznanem avstrijskem filozofu Alexiusu von Meinongu, kjer je zaključil študij z disertacijo, ki je bila nagrajena. Študiral je tudi klasično filologijo. Je avtor 14 knjig. Leta 1945 so ga aretirali, ker je bil osumljen sodelovanja z okupatorji, upokojili in izključili iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v katero so ga ponovno imenovali šele leta 1996.