Stanovska društva kritična do predlaganih sprememb uredbe o samozaposlenih v kulturi

Pod skupno stališče do omenjenega predloga uredbe, ki so ga poslali ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigi Turku, so se podpisali predstavniki 18 stanovskih in strokovnih združenj. Minister je sicer poseg vladnih varčevalnih ukrepov tudi na področje samozaposlenih v kulturi napovedal že konec marca.

O pravici samozaposlenega do plačila omenjenih prispevkov iz proračuna odloča pristojna strokovna komisija, ki avtonomno presoja izkazani izjemen kulturni prispevek, po novem pa bi bila pridobitev pravice določena s podrobnejšimi kvantitativnimi in kvalitativnimi kriteriji.

Pravico bi samozaposleni po novem pridobil, če bi zbral 71 točk od 100 možnih, pri čemer se obseg dela na triletni ravni vrednoti z 20 točkami, po 10, 20 ali 30 točk pa prinesejo odzivi strokovne javnosti, nagrade, aktualnost, prepoznavnost in drugo glede na specifike poklicev.

Nova opredelitev dosežkov bo oklestila število samozaposlenih s pravico do plačila prispevkov, ocenjujejo v strokovnih združenjih, kjer opozarjajo, da so kriteriji določeni arbitrarno in profilom neprilagojeno. Na MIZKŠ so predlog pospremili z obrazložitvijo, da stroški za pokrivanje prispevkov za socialno varnost samozaposlenih naraščajo za 10 odstotkov na leto. Pravico trenutno koristi več kot polovica od okvirno 2500 vpisanih v register, piše današnji Dnevnik.

Vendar pa služba MIZKŠ pri opredeljevanju nekaterih poklicev in še posebej pri sestavljanju točkovnika ni opravila kvalitetnega dela, opozarjajo predstavniki društev. Poklic teatrologa je na primer v opisu dela zveden samo še na pisanje in objavljanje teoretskih člankov, čeprav lahko njegovo delo obsega tudi raziskovalno, uredniško in pedagoško delo, dramaturgije, strokovna svetovanja in selektorstvo, je za časnik povedala Amelia Kraigher, članica izvršilnega odbora Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.

Največ kritičnih misli pa je deležno točkovanje različnih kvalitativnih postavk, ki med drugim daje veliko težo nagradam, ne da bi upoštevalo dejansko stanje. Ne manjka namreč profilov in poklicev v kulturi, ki nagrad preprosto ne poznajo ali pa lahko računajo le na eno v karieri. Takih poklicev je več in eden od njih, ki se v registru pogosto pojavlja, je kritik na področju umetnosti.

Na predlog uredbe so se odzvala stanovska in strokovna društva s skoraj vseh področij kulture in umetnosti. Do predlogov sprememb so izredno kritični in ocenjujejo, da jih je treba v celoti zavrniti iz vrste razlogov. Kriterij kvalitete je namreč zamenjal kriterij vrhunskosti, s čimer se uničuje osnovni namen statusa samozaposlenih, to je izenačevanje pogojev dela in položaja samozaposlenih z zaposlenimi v kulturi.

Kot drugi razlog navajajo, da je izpadlo večje število specializiranih poklicev, pod tretjo točko, da način ocenjevanja ne upošteva specifik posameznega poklica niti specifik posameznih strok in pod točko štiri, da je 6. člen predloga uredbe v nasprotju z zakonom o upravnem postopku.

Podpisana društva kot alternativo predlagajo reševanje vprašanja samozaposlenih v sklopu posodobitve javnega sektorja oziroma posodobitve obstoječega kulturnopolitičnega modela.