misliV Ljubljani predstavitev minulega trimesečja EPK
Ljubljana, 25. aprila - Na Ljubljanskem gradu so danes predstavili projekt Maribor - Evropska prestolnica kultura (EPK). Direktorica zavoda Maribor 2012 - EPK Suzana Žilič Fišer je dejala, da je projekt po prvem kvartalu že na poti doseganja dolgoročnih učinkov, ki jih prepoznava v povezovanju tako Maribora s partnerskimi mesti kot med 400 kulturnimi institucijami.
Žilič Fišerjeva je dejala, da se je število obiskovalcev v Mariboru v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečalo za 42 odstotkov glede na enako obdobje lani. "Lanskoletni utopični idealizem smo zamenjali s treznim optimizmom in realizmom, ko ugotavljamo, da je dogodkov in obiskovalcev veliko," je dejala direktorica.
"Veste, kako težko se je v Sloveniji povezovati. A tokrat smo to dosegli," je poudarila direktorica zavoda. Za STA je dodala, da je kriza pokazala, da je treba poiskati nove rešitve. Te Žilič Fišerjeva v okviru EPK prepoznava v povezovanju tako kulturnih institucij kot novosti - povezovanja šestih mest. To je pomembna platforma za nove rešitve v prihodnjem letu in to ne zgolj na področju kulture in umetnosti, temveč tudi pri povezovanju mest na področju izobraževanja, gospodarstva in turizma, ocenjuje Žilič Fišerjeva.
"Sodelovanje med šestimi mesti vidim zelo realno in konkretno tudi v prihajajočih letih. Verjamem, da se glede na lanskoletne in letošnje izkušnje, ko je bilo to partnerstvo vzpostavljeno, te zaveze nadaljujejo in se z novimi projekti tudi uresničujejo," je še dodala.
Programski direktor zavoda Maribor 2012 - EPK Mitja Čander je povedal, da po prvih treh mesecih lahko s ponosom predstavijo ne le načrte, temveč tudi že dosežene rezultate. Kot je poudaril, je EPK za celotno vzhodno Slovenijo razvojna priložnost. "Da je kultura razvojna priložnost, se je pogosto pojmovalo kot nekakšno retorično figuro. Ravno čas krize išče nove odgovore na pereča vprašanja in kultura je ena od največjih priložnosti našega časa," je dejal Čander.
Umetnost je v osrčju prizadevanj EPK, hkrati z njo pa želijo promovirati ustvarjalnost in možnost povezovanja kot dve pomembni vrednoti današnjega trenutka. "Zato smo zasnovali številne programe, ki jih v tradicionalnem razumevanju kulture nikakor ne bi dojemali kot del kulturnega polja," je dejal Čander. Med te sklope prišteva Urbane brazde - ki s ukvarjajo s pilotskimi projekti na področju ekologije in sociale - in Kulturne ambasade kot edinstven primer povezovanja slovenskih in mednarodnih kulturnih institucij.
Po besedah mariborskega podžupana Tomaža Kanclerja v štajerski prestolnici še nikoli ni bilo toliko turistov kot letos, projekt pa ocenjuje tudi kot dobro priložnost za graditev nove samopodobe Mariborčanov in drugačne predstave o mestu. Kot je nadaljeval Kancler, ima Maribor v tem letu 18,4 odstotno brezposelnost in je na točki, ko se mora obrniti v pozitivno smer". "Na mariborski občini smo veseli, da so prav kulturne vsebine tiste, za katere verjamemo, da lahko spremenijo razmišljanje in da bo v prihodnosti tudi smiselni regionalni razvoj to omogočil," je še dejal Kancler.
"Želimo pokazati, da se da z inventivnostjo marsikaj doseči. Mestno središče in drugi predeli lahko postanejo zanimivi zaradi novih vsebin, razstavišč, v katerih se požene kri po žilah mesta, ki krčevito išče novo identiteto," je še dejal Čander.