Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

TEROR ZGODOVINE: KAKO JE LAIBACH NA ZAČETKU OSEMDESETIH PREMAKNIL NACIJO, PARTIJO IN FILOZOFIJO

Laibach je bil teatralizacija vseh tistih heterogenih, socialističnih, retro-totalitarnih fragmentov, ki v novi dobi - na začetku 80. let preteklega stoletja, v času "združevanj s sovražnimi nameni", "notranjih in zunanjih sovražnikov", "diferenciacij", etničnih incidentov, političnih procesov, krizologije in megalomanije, ki se je začela s Titovim pogrebom, nadaljevala s prikazovanjem Device Marije v hercegovskem Međugorju in končala z zimsko olimpijado v Sarajevu - niso več stali skupaj, vseh tistih fraz, parol in sloganov, ki so vse bolj puščali, vsega tistega kičastega patosa, ki je bil vse manj usklajen, vse tiste navidez monolitne, dogmatične, ireverzibilne retorike, ki je ni bilo več mogoče totalitarizirati in centralizirati in ki je ni bilo več mogoče preleviti v slovenski/jugoslovanski socialistični "Gesamtkunstwerk", celotno umetnino, je v svojem prepoznavnem slogu knjigo opisal Štefančič.

Avtor se v pričujoči knjigi loti zgodovinskega vpliva skupine na kulturo, oblast, filozofijo in njen vpliv na človeka, množico, državo. Toda Teror zgodovine ni biografija o Laibachu, ampak poglobljeno razmišljanje o prostoru skupine in njeni vzajemni povezanosti z vrtincem političnih in ideoloških sprememb. S slikovnim gradivom bogato opremljena knjiga se prične s ponatisom Laibach konventa, ki je bil prvič objavljen v Novi reviji leta 1983, konča pa s prikazom ovitkov vseh njihovih albumov iz obdobja 1980-2010, je v reviji Bukla ocenil Aleš Cimprič.

FRANČIČEVI DRAMI O NEKATERIH KLJUČNIH ŽIVLJENJSKIH VPRAŠANJIH

Franjo Frančič, pisatelj, pesnik in dramatik, ki živi in dela v Istri, je doslej izdal več kot 40 knjig. Pri Ekslibrisu je zdaj izšla knjižica, ki vsebuje dve drami, Spomin kot nož in Mesto padlih angelov. V prvi avtor postavlja vprašanje, kaj je tisto, kar v nas sproži nasilje. Igra tematizira notranje sprožilce dobrega in zla, preizprašuje vzroke in posledice in od bralca navsezadnje zahteva odziv. V mestu padlih angelov se glavni junak naseli v Piran. V času turobne decembrske svetlobe srečuje meščane, ki sprožajo vprašanja o minljivosti in usodi.

ZMAGOSLAVJE RAZUMA: KAKO JE KRŠČANSTVO PRIPELJALO DO SVOBODE, KAPITALIZMA IN RAZCVETA ZAHODNE DRUŽBE

Knjiga Zmagoslavje razuma ameriškega sociologa religije Rodneya Starka od primera do primera dokazuje, da so se nosilci sodobne globalne družbe, kakor so na primer ideje razvoja, moderne znanosti, svobodnega odnosa do lastnine in kapitalizma, lahko razvili le v okviru krščanske kulture, je zapisal filozof Robert Petkovšek.

Z vrsto nadvse zanimivih, pogosto presenetljivih prikazov in z argumenti podprtih razlag nam Rodney Stark prepričljivo predstavi ključno in odločilno vlogo katoliške Cerkve v razvoju sodobnega sveta k blaginji, svobodi in napredku ter spoštovanju človekovega dostojanstva. Knjiga me je tako pritegnila, da sem jo prebral na mah, je dodal pravnik Lovro Šturm.

Knjiga, ki jo je prevedla Jerica Jerman, razbije stereotip o mračnem srednjem veku in nazadnjaškem katoliškem krščanstvu. Dokazuje, da so temelji spoštovanja posameznika in osebne svobode, kapitalizma in demokracije v krščanstvu. Razum, ki je bil cenjen kot orodje za razumevanje Boga, je postal orodje za razumevanje stvarstva. Obvezno branje v času, ko nas drugi dohitevajo z uporabo naših orodij, pa je knjigo ocenil gradbeni informatik Žiga Turk.

ZA MLADE BRALCE: FRANCEVE DETEKTIVSKE ZGODBE

Do danes je svetovno znana pisateljica napisala 18 knjig o Francu, zadnja knjiga so prav Detektivske zgodbe. Po zaslugi Mohorjeve založbe imamo vse v slovenščino prevedene skoraj brez časovnega zamika. Prva zgodba je izšla leta 1992, torej mineva 20 let, odkar je Christine Nöstlinger ustvarila prisrčnega, nenavadnega fantka Franca. Njegova najboljša prijateljica je Gabi in ta ga zna hitro oviti okoli prsta.

V knjigi Franceve detektivske zgodbe ima Gabi nov konjiček, tokrat se mora Franc z njo igrati detektive. V veleblagovnici cele dneve čakata na tatove, toda na koncu sta sama osumljena, da hočeta nekaj ukrasti. Ko pa kasneje oropajo banko, je Gabi prepričana, da je prepoznala storilca. Knjigo, ki jo bogatijo barvne ilustracije, je prevedla Lučka Jenčič.