Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

IZVIRI - BIOGRAFSKO DELO FRANCOSKEGA PISATELJA Z LIBANONSKIMI KORENINAMI

Maaloufovi Izvori so izšli v zbirki Kaif, ki je arabska beseda za počutje. Delo ni niti zgodovinopisje niti roman; prinaša spomine Maaloufa (1949) in je hkrati hkrati knjiga, ki pomaga razumeti vso pestrost Bližnjega vzhoda. Pisatelj v uvodu zapiše: "Kdo drug bi govoril o 'koreninah'... A v moj besednjak to ne sodi. Ne maram besede 'korenine', še manj pa njihovo podobo. Korenine se pogrezajo v zemljo, vijejo se po blatu, se razprostirajo skozi temine(...). Drevesa se morajo vdati, potrebujejo korenine; človek jih ne. Dihamo svetlobo. Žeja nas po nebu in v zemljo se pogreznemo samo zato, da strohnimo(...) Pripadam plemenu, ki od vekomaj nomadsko živi v puščavi svetovnih razsežnosti. Naše dežele so oaze, ki jih zapustimo, ko izvir usahne, naše hiše so šotori, preoblečeni v kamen, naša državljanstva so odvisna od datumov ali od ladij. Onkraj generacij, onkraj morij, onkraj jezikovnega Babilona nas povezuje samo žuborenje nekega imena". V slovenskem prevodu so poleg avtorjevega pričujočega dela, ki ga je prevedla Suzana Koncut, izšli zgodovinsko delo Križarske vojne v očeh Arabcev (2008), romana Samarkand (1999) in Taniosova pečina (2010), letos pa še biografija Leon Afričan.

FILOZOFIJA IN RELIGIJA - DELO O ODNOSU MED FILOZOFIJO IN RELIGIJO

Namen dela, podnaslovljenega od Platona do postmodernizma, po besedah avtorja, avstralskega profesorja filozofije, ni podati enciklopedičnega prikaza ogromnega števila poskusov zadnjih dveh tisočletij, da bi razumeli odnos med filozofijo in religioznim verovanjem. Razprava skuša predvsem razkriti različne osnovne načine, na katere se filozofija v svojih raznolikih utelešenjih v zahodni misli - od platonizma in novoplatonizma, prek srednjeveškega aristotelizma, kantovskega preobrata v 18. stoletju in pozneje, pa do sodobnih gibanj wittgensteinovske analize in postmodernizma - sporazumeva z območjem religioznega, kakor je opredeljeno znotraj velikih monoteističnih sistemov na Zahodu in Srednjem vzhodu. Delo sta prevedla Seta Knop in Vera Troha, spremno besedo pa je prispeval Franci Zore; v njej je med drugim zapisal, da knjiga odpira širok spekter vprašanj, ki so lahko solidna osnova za nadaljnji razmislek in študij tako posameznih zgodovinskih primerov kot današnjih poskusov mišljenja vloge filozofije in religije.

MED DOMOM IN SVETOM - MONOGRAFIJA S PORTRETI ZNAMENITIH SLOVENCEV

Med domom in svetom je znanstvena monografija, ki prinaša biografsko galerijo 17 znamenitih Slovencev. Portretiranci so Gabriel Grubar, Alojz, Benjamin, Gustav, Josip in Jože Ipavec, Ida Kravanja, Fran Viljem Lipič, Vladimir Ciril Miselj, Jakob Missia, Ivan Oražen, Viktor Parma, Ivo Pirc in Fritz Pregl, Josef Schwegel, Ivan Krizostom Schwegelter in Aleksander/Rudolf Trušnovič. Predstavljenih osebnosti po besedah Igorja Grdine, ki je skupaj z Nežo Zajc, Petro Testen, Zvonko Zupanič Slavec, Andrejem Rahtenom, Andražem Zidarjem in Pavlino Bobič prispeval študije, ni mogoče zaobseči z eno samo besedo. Po njegovem mnenju je bil njihov prostor svet, četudi se prestavljeni pogosto dolga leta niso premaknili iz svojih zelo podeželskih krajev.

MALI SKAKAČI - KARTONKE Z ŽIVALSKIMI JUNAKI, KI SKAČEJO

Zbirko Mali skakači sestavljajo štiri kartonke: Kužek plane, Zajči hopsa, Mucka šviga in Žabček skače. Knjižice so opremljene z vgrajeno vzmetjo, ki omogoča, da lahko skočijo. Tako lahko otroci pripravijo kužka, da plane in da gol, zajčka, da hopsa in pleše, mucka, da švigne in pomaha metuljčku, ter žabčka, da skoči med vodne cvetove, kjer ga čaka prijateljica. Zbirka je namenjena otrokom do tretjega leta starosti. Kartonke sodijo med varne igrače. Besedilo ameriške avtorice Ronne Randal je prevedla Jana Kolarič. Ilustracije so delo Kimberley Scott.