Slovenija 7.5.2012 10:56

Snoj za Reporter: Na trobila javnih občil se je treba požvižgati (7. 5.)

Ljubljana, 7. maja - Literat Jože Snoj, ki je letos za svoj obsežni opus prejel veliko Prešernovo nagrado, je za tednik Reporter spregovoril o svoji ustvarjalni poti in o novinarskem delu. Kot novinarja ga je gnala želja, da bralcu kolikor mogoče dostopno ob zlaganih resnicah enoumja "v vrsticah in med njimi" posreduje tisto, o kateri je bil prepričan, da je prava.

Ljubljana. Pisatelj Jože Snoj. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Pisatelj Jože Snoj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Ljubljana. Pisatelj Jože Snoj. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Pisatelj Jože Snoj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Ljubljana. Pisatelj Jože Snoj. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Pisatelj Jože Snoj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana. Pisatelj Jože Snoj. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Pisatelj Jože Snoj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ob tem pisatelja, pesnika in esejista zanima, kaj dandanes žene in spodbuja novinarje. "Je dandanes kapital tisti, ki gleda novinarjem pod prste, ali so v tem našem nesrečno nekulturnem in narod zblojeno izčrpavajočem 'kulturnem boju' še zmeraj neki 'prsti', ki jim 'tranzicijsko' nagrabljeni kapital pomaga držati novinarje na očeh in v pesti," se je vprašal Snoj.

Spomnil je, da je prenekateri njegov novinarski članek romal v koš, nekajkrat je bil "z eno nogo že na cesti, v arestu in še kje", a je dodal, da si nikoli nobeden od njegovih nadrejenih "ni usodil na svojo pest 'popravljati' vsebine mojih tekstov".

Novinarja Reporterja Jožeta Horvata je med drugim zanimalo, ali Snoj meni, tako kot po besedah Horvata poroča precej javnih občil, da je bila poosamosvojitvena politika spodbujevalnik krize v Sloveniji. Snoj je na to odgovoril, da ga, odkar pomni, življenje uči, "da se je na trobila javnih občil treba požvižgati".

"In odkar je evidentno, da na tem globusu ni bilo nikogar, ki bi napovedal, da se bo balon virtualnih bančnih mahinacij razpočil v kapitalsko krizo, še manj verjamem v kakšno ekonomsko znanost. Globalni kapitalizem, ki z bohotenjem proizvodnje in potrošnje samega sebe duši in izničuje, ni le finančni, ampak tudi ontološki rak. In kako bi se mu prav Slovenija v prav tem edinem globalnem svetu lahko izognila," je razmišljal Snoj.

Ob vprašanju, ali meni, da je odvzem samostojnega statusa kulturnemu ministrstvu globlji kazalec splošne krize, je Snoj najprej spomnil "vse oblastnike - prejšnje in zdajšnje, na to uho po mojih več kot polstoletnih izkušnjah enako gluhe -" na prastaro resnico: "kolikor nazaj vemo, na svetu ni bilo kulturno-umetniškega razcveta, ki ne bi bil - po naše rečeno - od A do Ž 'subvencioniran'".

"Lepota umetnosti ni drugega kot plod našega nenehnega donkihotskega soočanja z večnostjo in opomin nanjo. Vse drugo 'gor pa dol' s kulturo in umetnostjo so floskule za vsakdanjo idejnopolitično rabo. Ali po domače: če hočemo živeti človeka vredno in dostojno kulturno življenje in doživljati duhovno poslanstvo umetnosti, moramo to preprosto in enostavno sproti dostojno in razsodno plačevati," je še menil Snoj.