Dunajski mestni svetnik Ernst Woller za STA: Vsak evro, ki ga vložimo v kulturo, se nam dvakratno povrne

Ernst Woller je član dunajskega mestnega sveta. Že več kot dve desetletji je tudi predsednik odbora za kulturo in znanost ter namestnik predsednika odbora za mednarodne odnose.

Koliko sredstev mesto Dunaj na letni ravni nameni kulturi?

V letih 2011 in 2012 je mesto za kulturo namenilo po 230 milijonov evrov letno. Kljub gospodarski krizi ni prišlo do krčenja sredstev, kar se je sicer zgodilo marsikje po svetu. Ob tem bi poudaril da smo v mestu sredstva za kulturo v zadnjem desetletju povečali za kar 45 odstotkov.

Precej sredstev za kulturo seveda prispeva tudi država. Tako štiri velika zvezna gledališča - Mestno opero, gledališče Burgtheater, Ljudsko opero in gledališče Akademietheater - ter devet velikih zveznih muzejev v celoti financira država, ki jim na letni ravni nameni kar 450 milijonov evrov.

To je vsekakor veliko denarja. Se tolikšna vlaganja v kulturo izplačajo?

Vsekakor. Na področju turizma beležimo velik porast. V zadnjih petih letih se je kljub svetovni gospodarski krizi število nočitev povečalo, in sicer z osmih na 11 milijonov nočitev na leto, pri čemer kar 70 odstotkov tujih gostov pravi, da v mesto prihaja prav zaradi kulture.

Kultura ima pomembno mesto tudi pri Dunajčankah in Dunajčanih. V mestu z 1,8 milijona prebivalcev se letno proda kar 20 milijonov vstopnic za kulturne prireditve. Za primerjavo naj povem, da se jih denimo za nogometne tekme proda le 500.000. V opernih, gledaliških in koncertnih dvoranah je na razpolago skupaj 70.000 sedežev, ki so dnevno zasedeni, ponekod imajo tudi po več prireditev na dan.

Kultura je tudi pomemben gospodarski dejavnik. Kar 7000 delovnih mest lahko naštejemo neposredno na področju kulture. Poleg tega lahko rečemo, da se nam vsak evro, ki ga vložimo vanjo, dvakratno povrne. In prav zaradi kulture je Dunaj po kakovosti življenja tudi že tretje leto zapored na prvem mestu svetovne lestvice, ki zajema 215 mest.

Kateremu področju je namenjen največji delež sredstev iz mestnega proračuna?

Od 230 milijonov evrov, ki jih kulturi nameni mesto, gre levji delež za gledališče in glasbo. Na Dunaju namreč delujejo kar štiri operne hiše, kar je izjemno tudi v svetovnem merilu. Seveda pa veliko sredstev namenimo tudi upodabljajoči umetnosti. V zadnjem času je mogoče celo govoriti o pravi renesansi v razstavni dejavnosti.

Na tem mestu bi rad omenil tudi projekt Umetnost v javnem prostoru, s katerim želimo umetnost približati širšim množicam. Poteka na postajah podzemne železnice, na večjih cestah in trgih. Kot posebno stičišče umetnosti v javnem prostoru bi izpostavil Karlov trg, kjer sta postajo podzemne železnice s svojima umetniškima instalacijama opremila avstrijski umetnik Peter Kogler in v Kanadi delujoči umetnik s kitajskimi koreninami Ken Lum.

Prišli smo do spoznanja, da so ena od lokacij, kjer je mogoče doseči kar najširše množice, prav postaje podzemne železnice. Na Dunaju namreč na letni ravni zabeležijo kar 850 milijonov voženj, kar pomeni 2,9 milijona voženj na dan.

So v omenjeni projekt vključeni le uveljavljeni umetniki?

Umetnike izbira posebna komisija. Na postaji podzemne železnice na Karlovem trgu je sicer res mogoče videti instalaciji Petra Koglerja, ki je eno najpomembnejših imen avstrijske umetniške scene, in mednarodno priznanega umetnika Kena Luma, vendar pa v projekt niso vključena le velika imena. Pri izboru je poudarek predvsem na kakovosti in sporočilnosti umetniškega dela.

Lahko naštejete še nekaj prireditev, ki so namenjene najširšemu krogu obiskovalcev?

Podobno seveda doseženo s prireditvami na prostem, kot sta pop festival na Karlovem trgu ali letni kino pred Mestno hišo. Slednji ponuja posnetke opernih in baletnih del ter koncertov klasične glasbe in jazza. V kar 80 odstotkih gre za posnetke praizvedb, vse prikazane izvedbe pa odlikuje izjemna kakovost. Na projekcijah dnevno zabeležijo od 7000 do 12.000 gledalcev.

V petek, 11. maja, se začne festival Wiener Festwochen, na katerem se bo v petih tednih zvrstilo kar 36 opernih in gledaliških produkcij. Festival bo že četrtič odprl koncert finalistov tekmovanja Eurovision Young Musicians, na odprtju pred Mestno hišo pa pričakujemo kar 50.000 obiskovalcev.

Bi izpostavili še katero področje v kulturi, ki ga mu mesto posveča posebno pozornost?

V zadnjih letih veliko sredstev namenjamo tudi sedmi umetnosti. V letih od 2007 do 2010 je mesto sredstva zanjo povečalo z 12 na 16 milijonov evrov letno. Ob tem naj poudarim, da se lahko Avstrija kot majhna država trenutno pohvali s kar dvema filmoma v glavni konkurenci letošnjega mednarodnega filmskega festivala v francoskem Cannesu. To sta filma dunajskih režiserjev Michaela Hanekeja in Ulricha Seidla, ki sta ju finančno podprla tako Republika Avstrija kot mesto Dunaj. Del prej omenjenih sredstev pa je namenjenih tudi podpori štirim dunajskim art kinematografom.

Na Dunaju živi tudi veliko priseljencev iz drugih držav ali njihovih potomcev. V kolikšni meri so ti vključeni v sooblikovanje kulture v mestu?

Da, spomnil bi na poseben program ti. postmigrantskega gledališča, ki je namenjen drugi ali tretji generaciji priseljencev. Študija je namreč pokazala, da ima kar 44 odstotkov Dunajčanov migrantsko ozadje, kar pomeni, da se je vsaj eden od staršev na Dunaj priselil iz tujine. To številko danes povemo s ponosom. Prišleki nas namreč s svojo kulturo bogatijo, obenem pa ta številka pred nas postavlja nove izzive, denimo na področju jezika..

To multikulturno ozadje je za nas izjemnega pomena in ga pozdravljamo, zato smo se tudi odločili, da podpremo ti. postmigrantsko gledališče. V teh ljudeh je namreč ogromno kreativnosti. Res je sicer, da imamo vrsto znanih festivalov, a na njih se izvajajo v glavnem dela avstrijskih avtorjev, mi pa želimo podpreti tudi ta del ustvarjalnosti. Predstave so sicer v nemščini, morda so le deli v drugih jezikih, pomembno pa je, da gre za dela njihovih avtorjev, da režirajo in igrajo otroci priseljencev, zato te predstave vsekakor prinašajo v mesto nekaj drugega, nekaj novega.

Dunaj je mesto, ki se ponaša tudi z bogato kulturno dediščino. Kako je urejena skrb zanjo?

Področje kulturne dediščine sicer ureja zvezna zakonodaja. Staro mestno jedro Dunaja je seveda zaščiteno kot kulturni spomenik. Področje dediščine v mestu pokrivata dve inštituciji - spomeniškovarstvena služba in sklad za vzdrževanje starega mestnega jedra. S sredstvi slednjega sofinanciramo obnovo spomeniško zaščitenih stavb v starem mestnem jedru, tako hiš v zasebni lasti kot tudi cerkva in občinskih stanovanj iz 50. let minulega stoletja, ki so prav tako pod spomeniškovarstveno zaščito.

Pomembno vlogo ima v mestu tudi arheologija. Mestni muzej (Wien Museum) danes zaposluje 30 arheologov. Nekdaj sta bila le dva, zato so morebitne arheološke najdbe zelo upočasnile gradnjo, zdaj pa gredo stvari precej hitreje. Arheološka izkopavanja financira investitor sam, arheološke najdbe pa hrani in predstavlja omenjeni muzej.

Katera od številnih dunajskih prireditev je po vašem mnenju mednarodno najodmevnejša?

Težko je reči. Verjetno je to novoletni koncert dunajskih filharmonikov. Sam bi pa izpostavil tri zadeve.

Najprej operne predstave v gledališču Theater an der Wien, ki so zelo izvirne, pa tudi samo gledališče ima pestro zgodovino. Zgraditi ga je del Emanuel Schikaneder, pisec libreta znamenite Mozartove opere Čarobna piščal. Kot zanimivost naj povem, da je v tej stavbi 15 mesecev živel nemški skladatelj Ludwig van Beethoven ter da je veliko njegovih danes slavnih del prav v tem gledališču doživelo praizvedbo.

Pred letom 2006 so v gledališču več desetletij igrali le muzikale, ob 250. obletnici Mozartovega rojstva pa so ga spremenili v ti. Novo opero, ki se danes uvršča med najboljše operne hiše na svetu. V njej je mogoče videti v glavnem dela, ki jih Državna opera ne uvršča na svoj repertoar, predvsem veliko baročnih oper, kar je pomembna novost, pa tudi sodobne opere. Na leto pripravijo deset premier. Naj poudarim, da gre res za vrhunske izvedbe. Poleg tega se v gledališču na leto zvrsti še 40 koncertov in koncertnih izvedb oper. Tu je še poletni mednarodni plesni festival Impulstanz. Letos bo potekal od 12. julija do 12. avgusta. To je čas, ko je na Dunaju mogoče videti mednarodno plesno elito. Zelo dober je tudi projekt Umetnost v javnem prostoru.

Sicer pa mesto ponuja res veliko vrhunskih kulturnih doživetij, občinstva nikoli ne zmanjka. Ko je bil denimo v gledališču Ronacher pogovor z znamenitim mehiškim tenoristom Rolandom Villazonom, se ga je udeležilo 1200 ljubiteljev glasbe.