Slovenija 9.5.2012 14:59

Pri LUD Literatura tri dela prevodne proze in vodnik po Trstu

Ljubljana, 9. maja - Pri LUD Literatura so predstavili novosti v zbirki Stopinje: delo makedonskega pisatelja Petreja M. Andreevskega Vsi obrazi smrti, kratke zgodbe poljske Judinje Ide Fink Moj prvi konec sveta, zgodbe nemške avtorice Marie Luise Kaschnitz Tamburin, konj ter vodnik italijanskega pisca Maura Covacicha Trst, obrnjen na glavo.

Ljubljana. Knjiga avtorice Marie Luise Kaschnitz z naslovom Tamburin, konj. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorice Marie Luise Kaschnitz z naslovom Tamburin, konj.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga avtorja Maura Covacicha z naslovom Trst, obrnjen na glavo. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorja Maura Covacicha z naslovom Trst, obrnjen na glavo.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga avtorice Ide Fink z naslovom Moj prvi konec sveta. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorice Ide Fink z naslovom Moj prvi konec sveta.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga avtorja Petreja M. Andeevskega z naslovom Vsi Obrazi smrti. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorja Petreja M. Andeevskega z naslovom Vsi Obrazi smrti.
Foto: STA

Osrednja tema izbranih novel Andreevskega je smrt, ki pa se je avtor po besedah urednice zbirke Gaje Kos ne loti na patetičen način, pač pa z distanco in z njemu lastnim črnim humorjem. Delo je poslovenila Namita Subiotto, ki je poskrbela tudi za izbor novel in, kot vsi prevajalci pričujočih del, tudi za spremno besedo. Kot je pojasnila, je avtorjeva ideja o smrti zajeta v trenutek tik pred zadnjim slovesom. Če posameznik takrat ne uvidi smisla, potem ga njegovo življenje ni imelo. Motive za novele je Andreevski črpal iz makedonske folklorne imaginacije, vendar pa je elemente iz ljudskega izročila preoblikoval na samosvoj, duhovit način, je dodala prevajalka.

Zgodbe Ide Fink so vedno avtobiografske ali vsaj resnične ter dobro preverjene, kar je po besedah prevajalke Jane Unuk lastnost poljske literature od romantike dalje. Ta temelji na načelu videti in opisovati ter daje spominu prednost pred domišljijo, čeprav slednje ne zanemarja.

Finkova je imela po mnenju prevajalke izreden talent za pisanje kratke proze, zato sklepa, da bi bil njen opus bistveno večji, če je ne bi ohromila izkušnja vojne, ki je v njej "sprožila zavoro". Rdeča nit zgodb Finkove je holokavst, ki pa se ga avtorica ne loteva neposredno, pač pa prek osebnih zgodb ljudi, ki so ga doživeli. Njen način pisanja je pri tem izjemno tih in miren, je še povedala prevajalka.

Prevajalko izbora kratkih zgodb Kaschnitzeve Urško P. Černe je zanimalo, kako je nemška avtorica plemiškega rodu, rojena leta 1901, kljub temu, da ni izbirala alternativnih poti, v svoji drži vseeno ostala pokončna. Izbor kratkih zgodb je po prevajalkinem mnenju razdeljen na fikcijo in refleksivno avtobiografijo. Prvi del zajema avtoričino psihološko prozo, ki jo določa notranja in zunanja groza, obenem pa tudi empatija do šibkih, je povedala prevajalka.

Covacichevo delo o Trstu, podnaslovjeno Petnajst sprehodov po mestu vetra, je prvi prevod avtorja, čigar ded je bil Slovenec, v slovenščino, je pojasnil prevajalec dela Vasja Bratina. Največja odlika dela, v katerem je protagonist pristaniško mesto, je po prevajalčevem mnenju literarna plat. Knjiga ima sicer naravo promocijskega vodnika, za slovensko bralstvo pa bo knjiga zanimiva tudi zaradi omembe Slovencev v tem zamejskem mestu.