misliZa Deleuzea filozofija tako ustvarjalna kot umetnost
Maribor, 10. maja - Francoski filozof Gilles Deleuze (1925-1995) je menil, da je filozofija ravno tako ustvarjalna in invenciozna kot katera koli druga disciplina, tudi umetnost. "Filozofija je disciplina, ki ustvarja in izumlja koncepte," je bila ena od njegovih misli, izpostavljenih na današnjem slovensko-francoskem kolokviju o tem mislecu v Mariboru.
Maribor, Vetrinjski dvor.
V sklopu projekta Kulturne ambasade kolokvij z naslovom Gilles Deleuze in umetnost, na katerem so francoski in slovenski strokovnjaki govorili o filozofu in njegovem odnosu do umetnosti.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor, Vetrinjski dvor.
V sklopu projekta Kulturne ambasade kolokvij z naslovom Gilles Deleuze in umetnost, na katerem so francoski in slovenski strokovnjaki govorili o filozofu in njegovem odnosu do umetnosti.
Predavatelji Nil Baskar, Suzanne Heme de Lacotte, Arnaud Villani in Peter Klepec Kršić.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Po besedah Mathiasa Rambauda s Francoskega inštituta Charles Nodier gre za pomembnega francoskega misleca, čigar dela so prevedena v različne jezike, tudi slovenščino. "Čeprav je mrtev že dvajset let, še vedno velja za enega najpomembnejših francoskih filozofov," je povedal.
Profesor iz Nice Arnaud Villani je Deleuzea označil za "pravi spomenik filozofije 20. stoletja". "Zanj ima filozofija eno samo nalogo - ustvarjati koncepte," pa je dodal raziskovalec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU Peter Klepec Kršić.
Deleuze velja za glavno osebnost zlatega obdobja francoske teorije v 70. letih prejšnjega stoletja. Trenutno je zelo priljubljen tudi v Sloveniji, saj so v različnih založbah pred kratkim izdali več njegovih knjig. Med njimi je tudi njegovo najbolj znano delo Logika smisla. Veliko je pisal tudi o filozofiji Spinoze in Nietzscheja, posebno pozornost pa je namenjal umetnosti.
Na današnjem kolokviju v Mariboru so se posvetili njegovemu odnosu do kinematografije in književnosti. "On je prvi filozof, ki se je ukvarjal s kinematografijo kot resno umetnostjo. Prej se filozofi sploh niso ukvarjali z njo, saj je zelo mlada zvrst. On pa je prvi, ki se je ukvarjal z njo na filozofski način. To pomeni, da ni govoril le o kinematografiji nasploh, ampak je naredil tudi tesno povezavo med to umetniško zvrstjo in svojo lastno filozofijo," je pojasnil Rambaud.
Veliko pozornosti je Deleuze namenjal tudi književnosti. "Bil je strasten bralec ameriških in angleških romanov, medtem ko ga francoska literatura kot umetnost ni preveč privlačila. Bolj so ga zanimali Faulkner, Hemingway in podobni," je še povedal organizator kolokvija, na katerem so govorili tako slovenski kot francoski strokovnjaki.
Do medijev je imel Deleuze nezaupljiv odnos, zato je le redko komuniciral z njimi. V sklopu Evropske prestolnice kulture (EPK) bodo v petek v Mariboru predvajali edini dokumentiran pogovor s tem velikim mislecem. Posnetek z naslovom Abecednik, posnet v letih 1988 in 1989, je delo njegove prijateljice in bivše študentke Claire Parnet.
Med osemurnim pogovorom govori Deleuze po abecednem redu o idejah in konceptih, povezanih z njegovim filozofskim delom. Začne z A kot "animal" (žival), nadaljuje z B kot "boisson" (pijača) itd.