misliNa Dunaju razpravljali o evropskih prestolnicah kulture
Dunaj, 17. maja - Slovenski kulturno-informacijski center (Skica) na Dunaju je v sredo v sodelovanju s kulturnoumetniškim in eko-socialnim festivalom Soho in Ottakring ter organizacijo Fokus organiziral razpravo o evropskih prestolnicah kulture (EPK). Posvečena je bila vprašanju, kako lahko EPK prispeva k trajnostnemu razvoju, so sporočili iz Skice.
Kot uvod v pogovor si je pretežno strokovno občinstvo s področja kulturnih politik, med njimi pa tudi izvajalci teh politik, ogledalo film "Liverpool 2008. Capital of Vulture" (Liverpool 2008. Prestolnica mrhovinarjev), ki pripoveduje o usodi Liverpoola, ki je naziv EPK nosil leta 2008. Od EPK je v tem britanskem mestu ostalo le trgovsko središče.
Na razpravi sta sodelovali vodja programskega sklopa Urbane brazde v okviru EPK Maribor 2012 Marta Gregorčič ter politologinja Monika Mokre. Prva, ki svoja raziskovanja usmerja predvsem k vprašanjem evropske raznolikosti in evropske identitete, je predstavila razlike med EPK v Gradcu leta 2003 in Linzu leta 2009.
Gradec je po njenem mnenju popolnoma izključil lokalno ustvarjalnost, medtem ko je bil Linz boljši, a še vedno ni prinesel koristi ustvarjalcem. Po njenem mnenju "ni izjemno, da mesta ne vzpostavijo trajnosti tistim procesom, ki jih v času EPK sprožijo".
Projekt EPK namreč praviloma pospeši procese, ki bi se tako ali tako morali zgoditi, od izgradnje kulturne infrastrukture do revitalizacije posameznih mestnih predelov. Kljub temu pa trajnost ni bila tema še v nobeni EPK. Morda je delni vzrok tudi v tem, da EPK za eno leto kulturnim institucijam dejansko odvzame avtonomijo, je povedala Mokretova, predavateljica kulturnih politik na Dunaju, v Innsbrucku in Salzburgu.
Gregorčičeva je predstavila specifiko Maribora, ki ga je označila za "ranjeno mesto", iz katerega se je v zadnjih 20 letih izselila tretjina prebivalcev. Izhodiščni koncept Urbanih brazd je zato naravnan trajnostno: na lokalni ravni odgovoriti na izzive, na katere na nacionalni, evropski in globalni ravni odgovorov še ni, in obenem zagotoviti, da bodo med EPK sproženi procesi zaživeli in obstali tudi v prihodnje.
Lokalna preskrba s hrano že kaže dobre rezultate, prav tako projekti z romsko skupnostjo, je pojasnila Gregorčičeva. Povedala je tudi, da bodo za naslednje leto zaprosili za evropska sredstva v skupni vrednosti 750.000 evrov, s čimer bi bila trajnost zagotovljena.
Mokretova je, kot še piše v sporočilu, ocenila, da Urbane brazde naslavljajo dejanske probleme mesta in da je program zanimiv že zato, ker ne izhaja iz predpostavke, da je kulturna ustvarjalnost sama po sebi gonilo razvoja, temveč izhaja iz realnega stanja in razmer. S tem Urbane brazde vnašajo nov koncept, novo upanje.