misliVileniški nagrajenec David Albahari za STA: Biti pisatelj v diaspori ni tragična pozicija
Ljubljana/Calgary, 18. maja - Letošnji prejemnik mednarodne literarne nagrade vilenica David Albahari, ki se je v začetku 90. let iz Srbije preselil v Kanado, razume svojo vpetost v več svetov kot prednost. Kot je dejal za STA, zanj pozicija pisatelja v diaspori ne pomeni nič tragičnega, nasprotno, lahko je opazovalec z veliko priložnostmi za ustvarjanje.
Albahari (1948) je pisatelj srbskega jezika in judovskega rodu, toda judovska kultura zanj ni edina določujoča. Ima se za tipičnega judovskega pisatelja v diaspori, kar pomeni, kot pojasnjuje, da judovsko kulturo občuti zgolj kot eno svojih "kulturnih identitet". "Med seboj prepletam različne kulture, iz vsake vzamem nekaj, kar je velika prednost," meni Albahari.
Kot človek, ki živi zunaj domovine, ne problematizira vprašanja "Drugega", saj, kot pravi, v resnici med "Prvim" in "Drugim" ni nobene razlike, "v vseh nas bije človeško srce, ki ne razlikuje med barvami in številkami".
Albahari je že večkrat dejal, da bi se nekega dne prav rad vrnil tudi v Srbijo. Takšno, kot je danes? "Zakaj pa ne? Gotovo ima današnja Srbija vrsto hib, toda ali nemara obstaja država na svetu, ki jih nima? Dvomim."
Za Albaharija, ki je eden najbolj cenjenih in vplivnih prozaistov nekdanje Jugoslavije, velja, da je, sploh v svoji zgodnji fazi, pisal minimalistično literaturo, polno praznin, preskokov, nedorečenosti, ki pa je vedno pustila prostor za čustva, strasti.
"Res je, toda pri meni so bila vse to zgolj obeležja forme - ki je, pravzaprav, tudi danes fragmentarna, le fragmenti so daljši, vedno pa so v igri občutenja in strasti. Čustva so lahko kratka ali dolga, ona poveljujejo nam in ne mi njim," je dejal Albahari.
Letošnji mednarodni festival Vilenica bo na Krasu in drugod po Sloveniji potekal med 5. in 9. septembrom. Kot je Albahari še dejal za STA, si odločitev žirije, da mu podeli nagrado, šteje v veliko čast, saj ga umešča v skupino dobrih in uglednih pisateljev. "Ta nagrada pisatelja resnično obveže, da se trudi biti še boljši," je še povedal letošnji lavreat.
Albahari je doslej objavil 13 knjig kratkih zgodb, 14 romanov, pet esejističnih zbirk in dve knjigi za otroke. Njegova dela so prevedena v več kot 15 jezikov, v slovenščino izbor zgodb Besede so nekaj drugega in roman Vaba. Albahari je tudi prevajalec del ameriških, britanskih, avstralskih in kanadskih pisateljev, med katerimi so Saul Bellow, Margaret Atwood, Isaac B. Singer in Thomas Pynchon.
Albahari je pogosto zastavil besedo in veljavo za povečanje svoboščin, med drugim je bil konec 80. let med vodilnimi v gibanju za legalizacijo marihuane v takratni Jugoslaviji. "Sovražniki marihuane jo predstavljajo v najhujši možni luči, ker če bodo izgubili bitko s tistimi, ki podpirajo marihuano, potem lahko prav tako izgubijo bitko na vseh ostalih frontah," je Albahari zapisal v nedavnem prispevku z naslovom Človek je hodeča marihuana.