misliNa okrogli mizi v Mariboru iskali ključ do uspešne EPK
Maribor, 23. maja - Predstavniki nekaterih bivših, sedanjih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture (EPK) so se na današnji okrogli mizi v Mariboru strinjali, da ni uspešne kulturne predstavitve brez politike in gospodarstva. Prav tako so si bili enotni, da je EPK priložnost za dolgoročno preobrazbo mesta in predstavitev izjemne pestrosti razlik v Evropi.
Maribor, Vetrinjski dvor.
Okrogla miza v sklopu projekta Kulturne ambasade z naslovom Katera kultura za katero Evropo?
Predstavnik zavoda Lille 3000 Olivier Celarie, predstavnik zavoda Maribor 2012 Aleš Šteger, moderatorka Nevenka Koprivšek iz zavoda Bunker, predstavnica zavoda Marseille 2013 Sandrina Martins in direktor zavoda Mons 2015 Yves Vasseur.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor, Vetrinjski dvor.
Okrogla miza v sklopu projekta Kulturne ambasade z naslovom Katera kultura za katero Evropo?
Direktor zavoda Mons 2015 Yves Vasseur.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor, Vetrinjski dvor.
Okrogla miza v sklopu projekta Kulturne ambasade z naslovom Katera kultura za katero Evropo?
Predstavnik zavoda Lille 3000 Olivier Celarie.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor, Vetrinjski dvor.
Okrogla miza v sklopu projekta Kulturne ambasade z naslovom Katera kultura za katero Evropo?
Predstavnica zavoda Marseille 2013 Sandrina Martins.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Med najuspešnejšimi Evropskimi prestolnicami kulture je bilo francosko mesto Lille leta 2004, kjer se določeni projekti nadaljujejo še danes. Kot je povedal vodja stikov z javnostjo zavoda Lille 3000 Olivier Celarie, jim je uspelo spremeniti podobo kraja, ki je v kolektivnem spominu pred EPK veljal predvsem za temačno mesto z neprijaznim podnebjem, danes pa ima svoje mesto tudi na kulturnem zemljevidu Evrope.
Na začetku projekta so se sicer soočali z določeno mero nasprotovanja, predvsem z desnega političnega pola, a na splošno je javnost EPK zelo dobro sprejela. Projekt so podprla tudi podjetja, regija in mesto. "EPK ni le kulturni ampak tudi politični in gospodarski projekt. Je priložnost, da usmerimo pozornost nase in dvignemo našo zavest, ki se je izgubila zaradi recesije," je dejal Celarie.
Tega se zavedajo tudi v belgijskem Monsu, ki bo naziv EPK nosil leta 2015. "Kulturo je treba povezati z ekonomijo, industrijo, tehnologijo," se je strinjal generalni direktor tamkajšnjega zavoda EPK Yves Vasseur. "Kultura morda ne bo rešila krize, lahko pa nam da novo upanje."
Vodja programskega sklopa Terminal 12 v mariborskem EPK Aleš Šteger meni, da se gospodarstvo tega ne zaveda dovolj. "Ena izmed nalog EPK je, da jasno pokaže na vzajemno potrebo in nujo. Seveda kultura ne more brez gospodarstva, a tudi gospodarstvo ne more brez kulture, ustvarjalnosti," je menil.
Prihodnje leto bosta EPK Košice in Marseille. Ena od organizatorjev EPK v Marseillu Sandrina Martins je pojasnila, da je EPK predvsem lokalni projekt, zato mora od tod izvirati tudi njegovo financiranje. "EPK ni samo zato, da bi neko območje postalo bolj privlačno za druge ampak tudi za domačine," je dejala in dodala, da je treba pripraviti projekte po meri lokalnih dejavnikov.
Tako pride do izraza tudi raznolikost evropske kulture. "Evropska kultura se utemeljuje na razlikah. Nujnost vsakega programa EPK je, da ljudem poskuša predočiti to izjemno pestrost razlik, ki jo vsi poznajo na abstraktni, ne pa tudi na izkustveni ravni," je še dodal Šteger.