Sprememba uredbe o samozaposlenih v kulturi v javno razpravo

Zorn je izpostavil, da postavka za samozaposlene v kulturi v času krize ob rebalansu ni doživela znižanja. Leta 2010 je bilo zanjo namenjenih 4,5 milijona evrov, leta 2011 pa 5,47 milijona evrov in toliko je ostalo tudi letos.

Predlog spremembe ne prinaša sistemskih rešitev, saj bo za te najprej potrebno spremeniti zakon. Uredba se sedaj spreminja le v tistem delu, ki določa, kdo je upravičen do plačila prispevkov za socialno in pokojninsko zavarovanje, je poudaril Zorn.

Ajda Valcl z Društva gledaliških režiserjev je uvodoma prebrala izjavo, ki jo je podpisalo 24 stanovskih društev. Ta menijo, da je problematiko samozaposlenih v kulturi mogoče rešiti kot del posodobitve in prenove javnega sektorja v kulturi, zato predlagajo začasno zaustavitev procesa sprejemanja danes obravnavane spremembe uredbe. Reforma statusa samozaposlenih v kulturi je po njihovem prepričanju več kot nujna, vendar mora do nje pripeljati dialog med državo in stroko.

V.d. generalne direktorice direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu Barbara Koželj Podlogar je poudarila, da sprememba uredbe ne poslabšuje statusa samozaposlenih v kulturi.

Scenograf Matjaž Pavlovec je opozoril, da so predstavniki njegovega poklica pogosto skriti očem javnosti, zato tudi njihovo delo ni deležno kritike, ki pa prinaša točke. Zorn je ob tem izpostavil, da je še več poklicev v kulturi, ki niso deležni kritike ali nagrad, v takšnih primerih bodo upoštevali mnenja strokovnih združenj, oziroma stroke, kjer združenj ni.

Pisatelj Vlado Žabot je izpostavil odnos predloga spremembe uredbe do državnih oziroma nacionalno pomembnih nagrad. Takšno nagrado lahko umetnik v življenju dobi le enkrat ali dvakrat in če je zaposlen v javnem zavodu, mu ta prinese status prvaka ali napredovanje, ki je trajno, zato bi tudi pri samozaposlenih v kulturi morale biti upoštevane kot trajen dosežek. Poleg tega bi bilo po njegovem prepričanju vrhunskost na področju umetnosti potrebno izenačiti z vrhunskostjo na drugih področjih. Kot je dejal Zorn, se glede vrhunskosti strinja z Žabotom, vendar pa je to stvar sistemskih sprememb.

Skladatelj Milko Lazar pa je opozoril še na problematičnost samega pojma vrhunskosti v predlogu spremembe uredbe, ki bi ga bilo po njegovem prepričanju potrebno nadomestiti s kakovostnim delom ali produktivnostjo. Mlad skladatelj na začetku svoje poti namreč ne more biti vrhunski, vseeno pa za opravljanje svojega dela potrebuje status.

Predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije Alenka Pirjevec je menila, da bi bilo potrebno oblikovati več kategorij, po njenem mnenju vrhunskost ne bi smela biti pogoj za pridobitev statusa, saj ni le od umetnikov odvisno, v kolikšni meri so zaposleni; v gledališču je odvisno od režiserjev, ki jih izberejo ali pa ne.

Po besedah Koželjeve sta oba predloga dobra in ju bodo najverjetneje upoštevali. Ob tem je opozorila, da je vrhunskost sicer vključena že v sedanjo uredbo, le da do sedaj na to nihče od ustvarjalcev ni bil pozoren.