Za zaključek gledališke sezone v Mariboru Paradoks o igralcu

Diderot je eden najpomembnejših predstavnikov francoskega razsvetljenskega gibanja v drugi polovici 18. stoletja, ki so s svojimi nazori in delom pripravljali pot duhovni in družbeni revoluciji ob koncu stoletja. Njegovo zanimanje za gledališče sega v šolska leta pri jezuitih, kjer je nastopal kot igralec. Pozneje se je udeleževal gledaliških vaj kot avtor svojih del in je veljal za dobrega poznavalca gledališkega življenja.

Kot dramatik je Diderot uvedel nov slog "meščanske" drame, tako imenovano "resno komedijo", s katero je želel prenoviti gledališko umetnost v duhu takratnega meščanstva. Vrhunec njegovih gledaliških razglabljanj predstavlja delo Paradoks o igralcu, ki na primeru kritičnega presojanja dela in življenja velikih igralk in igralcev govori o občih zakonitostih umetnosti igre in naravi človeških značajev. Gre za prvo evropsko teoretično razpravo o igralski umetnosti, v odnosu do katere so se kasneje razvile vse ostale.

Režiser Horvat, ki je tudi avtor odrske priredbe Diderotovega besedila, je ekipo igralcev in drugih soustvarjalcev popeljal k temeljnim dilemam igralskega ustvarjanja, in sicer z rekonstrukcijo gledališča iz Diderotovega časa. Hkrati pa je njegovo delo ustvaril na novo, upoštevaje današnje razumevanje umetnosti igre in položaj igralcev, ki ga imajo v družbi, ter s tem radikaliziral vprašanje o smislu ustvarjanja gledališča.

Kot je pred sredino premiero povedal Horvat, je izvirno delo namenjeno razpravi o igralski umetnosti, po dandanašnjem izgubljanju smisla v realnem svetu, pa si je verjetno potrebno znova postaviti ključno vprašanje o tem, zakaj igralci to, kar počnejo, sploh počnejo, in čemu sploh gledališče in umetnost na sploh.

"V tem času krize so zaradi fronte, ki se vzpostavlja med osovraženimi umetniki na eni ter bankirji na drugi strani, to legitimna vprašanja, ki so zanimiva tako za nas, ki to delamo in krademo ter odžiramo denar, ki bi lahko šel za zagon gospodarstva in socialne programe, kot tudi za občinstvo," je menil Horvat, ki se tako sprašuje, ali se je z umetnostjo, ki jo želijo izriniti iz današnjega sveta, sploh še smiselno ukvarjati.

Igralsko zasedbo sestavlja velik del mariborskega gledališkega ansambla. V njej so Matevž Biber, Peter Boštjančič, Davor Herga, Branko Jordan, Milada Kalezić, Eva Kraš, Viktor Meglič, Ksenija Mišič, Vlado Novak, Kristijan Ostanek, Nejc Ropret, Mojca Simonič, Matija Stipanič, Mirjana Šajinović, Irena Varga in Vladimir Vlaškalić, kot gostja pa tudi Alja Kapun.

Besedilo so prevedli Marija Javoršek, Janko Moder in Janez Negro. Dramaturg predstave je Andraž Golc, scenograf Marko Japelj, kostumografinja Belinda Radulović in avtor glasbe Enos Kugler.