Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ŽITJA - PESMI ERVINA FRITZA O RAZLIČNIH USODAH LJUDI

Pesmi v Fritzovi zbirki Žitja so "nekakšni življenjepisi, zgodbe o različnih usodah, malce posebnih, presenetljivih, celo pretresljivih, kot sem jih doživljal sam, kot so jih pripovedovali ljudje, s katerimi sem živel, ali o katerih sem slišal", je v predgovoru zapisal avtor. Čeprav so zgodbe v nekaterih pesmih resnične, resničnost ni njihov namen. Večinoma so vzete iz domišljijskega sveta in niso dokument ampak poezija. Glavnina pesmi je napisana v obliki, ki posnema zgoščeno reportažno dokumentarnost. Pri izbiranju zgodb je avtorja vodila zlasti želja, da bi prispeval k osvetlitvi zgodovine, časa okrog obeh svetovnih vojn in nenavadnega življenja navadnih ljudi v tem času. Pesniško zbirko krasijo ilustracije Jožeta Ciuhe.

Ervin Fritz (1940) sodi med najvidnejše slovenske sodobne pesnike. Piše predvsem satirično in angažirano poezijo, v kateri prevladuje motivika vsakdanjega življenja. Je avtor številnih pesniških zbirk. Poleg dram, med njimi Komisije za samomore (1969) in Kralja Malhusa (1973), je napisal več muzikalov, radijskih in televizijskih iger ter libreto za opero Krpanova kobila (1993). Leta 1979 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2006 Veronikino nagrado in leta 2008 večernico.

KOKOŠKA SLAVICA/PETELIN VLADIMIR - SLIKANICA Z DVEMA ZGODBICAMA Z ENAKIM KONCEM

Pisateljica Cvetka Bevc, finalistka za letošnjega kresnika in nominiranka za desetnico, je tokrat prispevala zgodbo za prvo slikanico nove zbirke KUD Sodobnost international, naslovljene BiberBav. Ta je zasnovana po posebnem konceptu. Vsaka slikanica vsebuje dve pripovedi, ki pa ju združuje enak konec. Bevčeva Kokoška Slavica jo mahne v svet, da bi se naučila priklicati sonce, petelin Vladimir pa sicer zna kikirikati, a ker ponoči čuva dvorišče, dolgo spi in zamuja z budnico. Živali ga zmerjajo, zato se tudi on odpravi od doma. Oba junaka srečata iste živali, vendar doživita različne izkušnje. Z novimi spoznanji se vrneta na domače dvorišče, kjer pa ju čaka nova junaška naloga. Obe zgodbici prinašata prijazno sporočilo, da ima vsak izmed nas svojo zgodbo, in da je na težave včasih dobro pogledati še iz druge strani. Besedilo dopolnjujejo zgovorne ilustracije Ane Košir.

LEPOTE HRVAŠKEGA JADRANA - MONOGRAFIJA O HRVAŠKEM JADRANU

Sprehod po straneh te knjige se začne in konča z morsko sinjino. Raznolikost priobalnih reliefov ustreza vsem vrstam hoje po hribih, od rekreativnega pešačenja do prostega plezanja po strmih pečinah. Delo pisca Nevena Šerića in fotografa Daria Žagarja, podnaslovljeno Naravni in kulturni biseri, prikazuje naravne in kulturne lepote, ki jim na najjužnejšem delu hrvaškega kopna kraljuje dragulj - Dubrovnik z dragocenimi sakralnimi objekti, palačami in galerijami, ki so zakladnice umetniških del izredne vrednosti. Mesto, ki ga obdaja mogočno obzidje z renesančnimi stolpi, je vpisano na seznam svetovne dediščine pri Unescu. Na istem seznamu so še Evfrazijeva bazilika v Poreču, stolnica sv. Jakoba v Šibeniku, zgodovinsko mestno jedro Trogirja, Dioklecijanova palača v Splitu in Starigrajsko polje na Hvaru. Sicer bi turistično podobo Hrvaške lahko opisali kot raznoliko pokrajino na majhnem geografskem prostoru z blagim podnebjem, ki se med drugim ponaša z več kot 2600 sončnih ur na leto. Monografijo o Jadranu sta poslovenila Boris in Katarina Bajželj.

KARTONKI O ŽIVALIH, KI PREBIVAJO NA KMETIJI IN TISTIH, KI SE SKRIVAJO V GOZDU

Kartonki Matta Wolfa Ugani, kdo živi na kmetiji ter Ugani, kdo živi v gozdu, ki ju je za najmlajše v slovenščino prevedla Živa Hren, prinašata odgovore na vprašanja o živalih na kmetiji oziroma o gozdnih živalih. Malčki lahko med drugim izvedo, kdo se skriva v hlevčku, kdo v kokošnjaku in kdo živi v staji, v drevesni krošnji, se skriva v grmovju ali tiči v brlogu. Odgovore lahko otroci najdejo za zaprtimi okenci, ki lahko odpro.