Izšla monografija o partizanskem reševanju zavezniških letalcev

Konec leta 1943 so zavezniki svoje letalske sile z letališč v severni Afriki preselili v Evropo. V južni Italiji, v Foggii pri Bariju, je začela delovati 15. ameriška zračna sila s približno 2000 letali, ki je napadala predvsem strateške cilje v južnem delu nemškega rajha. Letala 15. zračne sile so zelo pogosto letela nad slovenskim ozemljem, številna med njimi so nemški lovci sestrelili ali poškodovali.

Kot je dejala recenzentka dela Vida Deželak-Barič z Inštituta za novejšo zgodovino, med temeljne ugotovitve knjige sodi podatek, da so slovenski partizani in njihovi simpatizerji iz 244 zavezniških letal, ki so strmoglavila na slovensko ali obmejno ozemlje sosednjih držav, rešili 806 letalcev ter 439 britanskih vojnih ujetnikov. V zadetih letalih je umrlo 391 zavezniških letalcev.

Avtor knjige razišče tudi usode tistih, ki niso bili rešeni. Slovenski domobranci in nekajkrat tudi četniki so ujete letalce izročali nemškim okupacijskim oblastem. Kot zapiše Žgajnar, je znanih le nekaj primerov, da so jih skrivali in reševali pred nacisti.

V partizanskih bolnišnicah se je zdravilo 39 letalcev. Vse te vojake so že med vojno evakuirali v zavezniške baze. Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB) Janez Stanovnik se je na predstavitvi spomnil besed vrhovnega poveljnika zavezniških sil Dwighta D. Eisenhowerja upravnici Partizanske bolnice Franja Franji Bojc Bidovec: "Tega, kar ste storili za nas, ne bomo mogli nikoli poplačati, a nikoli ne bomo pozabili."

Po besedah Stanovnika knjiga združuje odlike zgodovinske študije, zbirke muzealij, mozaika memoarjev in literarnega eseja. "Knjiga pripoveduje zgodbo o borbi za svobodo, ki je bila borba ljudstva," je dejal.

Do sredine julija 1944 so slovenski partizani rešene letalce zbirali na osvobojenem ozemlju Bele krajine, od tam pa jih s spremstvom pošiljali v Bosno, od koder so jih odpeljali v Bari. Ko pa so 21. julija 1944 odprli partizansko letališče pri Nadlesku v Loški dolini, kasneje pa še v Beli krajini, je bilo vračanje letalcev in ujetnikov hitrejše in enostavnejše.

"Reševanje letalcev v najbolj nevarnem in usodnem trenutku, prva pomoč pretresenim in poškodovanim, zdravljenje ranjenih v partizanskih bolnišnicah in tudi spodoben pogreb padlih z vsemi vojaškimi častmi, če je bilo to le mogoče, je nedvomno hvalevredno, omikano in humano dejanje, ki ga morajo priznati tudi tisti, ki partizanstvu niso naklonjeni," je zapisal avtor knjige.

Žgajnar je leta 1992 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije pripravil razstavo o pričujoči temi. Tri leta kasneje je sledila začasna postavitev v Pentagonu in stalna v Letalskem muzeju Octave Chanute v Rantoullu blizu Chicaga. Knjigo Zlomljena krila je izdala ZZB NOB v sodelovanju z založbo Svobodna misel.