misliKSEVT v Vitanju bo zaživel septembra
Ljubljana, 31. maja - Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju bodo odprli 6. septembra, ko bo postavljena prva stalna razstava, posvečena Hermanu Potočniku Noordungu. Program je pripravljen za šest let, podrobneje pa bodo njegovo usmeritev, tudi z gosti iz tujine, skušali doreči na pripravljalni konferenci 15. junija.
KSEVT bo v Vitanju zaživel šest let po odprtju spominske sobe slovenskega raketnega inženirja. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal atraktor, kot sam sebe imenuje Dragan Živadinov, je gradnja v zaključni fazi. Po 30. juniju, ko se bo končala, bosta na vrsti primopredaja in priprava prve stalne razstave, ki so jo naslovili 100 monumentalnih vplivov Hermana Potočnika Noordunga.
Otvoritveno slavje bo pod naslovom Orbitalne oscilacije potekalo kar štiri dni - 6., 7., 8. in 9. septembra, na njem pa se bo po Živadinovih besedah "združevalo prve strukture umetnosti in znanosti".
V šestih letih začrtanega programa bodo odprli še dve stalni postavitvi, prva bo posvečena elektronskemu vidu, druga odnosu med kinematografijo in vesoljsko znanostjo. Poleg teh treh razstav pa bodo vsako leto pripravili še dve začasni razstavi.
Še pred tem bodo 15. junija, potem ko so aprila lani predstavili prve cilje KSEVT, organizirali drugo pripravljalno konferenco, s katero želijo po besedah direktorja Mihe Turšiča začrtati delovanje središča na lokalni, regionalni in planetarni ravni. Posvetili se bodo predvsem prvi, saj želijo v projekt v kar največji meri vključiti tako lokalno skupnost kot podjetja ter s tem zagotoviti nove zaposlitve in doseganje razvojnih ciljev. Slednje bodo, tako Turšič, pospeševali s t.i. razvojnim pospeševalnikom; v kraj namreč nameravajo pripeljati znanje in ljudi, ki bodo pripomogli k njegovemu razvoju.
Na regionalni ravni KSEVT cilja na bližnja mesta: Trst in projekt Tržaški konstruktivistični ambient, Pulj kot Potočnikov rojstni kraj in Gradec, s katerim prav tako nameravajo pripraviti skupne projekte. O planetarni ravni KSEVT pa se bodo na konferenci pogovarjali z gosti iz Rusije in Francije. Umestitev v evropske in svetovne tokove že poteka: navezali so stike z Državnim muzejem iz Sankt Peterburga, sodelujejo tudi z muzejem Air & Space v Washingtonu.
KSEVT je sicer na pobudo nekdanje ministrice za kulturo Majde Širca in predsednika Danila Türka pripravil memorandum o kulturalizaciji vesolja, ki ga je slovenski predsednik predal bivšemu ruskemu kolegu Dimitriju Medvedjevu. Ker med različnimi poklici, ki so doslej poleteli na mednarodno vesoljsko postajo, še ni bilo umetnika, so v njem predvideli, da bi to omogočili slovenski primabalerini Mateji Rebolj.
Čeprav se, kot je dejal Živadinov, o "našem" poletu nihče ni hotel pogovarjati zaradi finančne krize, pa je danes bolj kot vprašanje financiranja - zanj je trenutno treba odšteti 52 milijonov dolarjev - aktualno vprašanje prostora. Sedaj "čakajo na prost sedež", saj letno na mednarodno vesoljsko postajo poletita le dve plovili.
Živadinov zagotavlja, da bo polet slovenske umetnice ena od pomembnih točk delovanja KSEVT v samem začetku, kljub temu, da jo bo prehitela ameriška umetnica, ki si bo polet financirala sama - njeno ime bodo razkrili čez mesec dni. Na vprašanje STA, kdaj bi se lahko zgodil polet slovenske umetnice, je ocenil, da v naslednjih treh letih, na vprašanje, kdo bo to plačal, ki si ga je zastavil sam, pa je odgovoril: "Kapital."