Pri Mladinski knjigi domači avtorji Möderndorfer, Pegan in Krstić

Književnik in režiser Möderndorfer je na predstavitvi knjig, ki jo je vodila urednica zbirke Nova slovenska knjiga Nela Malečkar, povedal, da zgodb oziroma novel ni pisal načrtno. Ko pa jih je že imel nekaj napisanih, se je odločil, da jih strne v celoto, ki se mu zdi bistvena za zbirko novel.

V zgodbah Möderndorfer ne opisuje vsakodnevne tesnobe kot tudi ne zunanje tesnobe, ki nam jo po njegovem mnenju dnevno vsiljuje družba, pač pa se posveča človekovim notranjim spoznanjem o srečanju s smrtjo, starostjo in izgubo bližnjih oseb. Osnovna pozicija duše v teh zgodbah je tesnoba, je poudaril in dodal, da je to njegova najbolj osebna zbirka novel. Zgodbe niso resnične, vendar jih literarni izraz naredi resničnejše od dejanskih prigod, je še menil.

Glavni junak Peganovih zgodb je po besedah Malečkarjeve morje. Pegan se je strinjal z urednico, vendar je poudaril, da knjiga ni jadralski priročnik, pač pa ponuja zgodbe o morju, ki so nastale, ko mu je morje omogočilo, da je našel stik s samim seboj. Bistveni element zgodb je po Peganovem prepričanju berljivost, prav tako pa je pomembna tudi harmonija podob. "Zgodbe sem pisal, kot bi ustvarjal simfonijo," je o "destilatu 15 zgodb" dejal Pegan, ki je tudi glasbenik in morjeplovec.

Krstić je avtor 12 pesniških zbirk. Pesnik, esejist in prevajalec Brane Senegačnik, ki je h Krstićevi antologiji Iskre časa iz leta 2011 zapisal spremno besedo, je avtorja označil kot samotnega jezdeca. Nikoli se namreč ni podrejal trendom modernizma in postmodernizma. Po Senegačnikovem mnenju je Krstić pravi lirik, ki si nenehno postavlja vprašanja o večnosti, o niču in smislu življenja. Kot tak je tudi bojevnik, ki se prek monološkega spopadanja sprašuje o nikoli razrešenih vprašanjih človekovega bivanja. Krstićev slog je po Senegačnikovi oceni poetično konzervativen, dopolnjujejo ga presenetljive besedne variacije, ki pa se ponavljajo.