V Mariboru koncertna zgodba Laurie Anderson o s strahom prežetem svetu

"Dirtday!" ob avtorskih solih "Happiness" in "The End of The Moon" zaokrožuje trilogijo, v kateri je umetnica na svoj način beležila prelomne trenutke v svetu.

Kot je Andersenova dejala v intervjujih na temo projekta "Dirtday!", Združene države Amerike vse od 11. septembra 2001 živijo v nenehnem strahu, ki si ga je umetnica želela ogledati z vseh strani. Ob tem preizprašuje delovanje politike ter med drugim poda svoj pogled na družino, dom in zgodovino.

Umetnica zase pravi, da ne želi spremeniti sveta, se pa nanj odziva. Ko so na oblasti republikanci, poskuša izvajati politično angažirane projekte, kadar pa so na oblasti liberalci, se posveča bolj poetičnim razmislekom.

Andersonova, ki bo 5. junija praznovala 65 let, je ena najbolj ekstravagantnih in vsestranskih umetnic 20. in 21. stoletja. Znana je predvsem po svojih multimedijskih nastopih in inovativni uporabi tehnologije.

Živi in dela v New Yorku, od leta 2008 je poročena z ameriško rock legendo Loujem Reedom, ki je pred dvema letoma produkcijsko poskrbel za njen zadnji album "Homeland". Andersenova je v več desetletjih ustvarila niz inovativnih in revolucionarnih del, ki so pomembno zaznamovala področja vizualne umetnosti, gledališča in eksperimentalne glasbe.

Odskočna deska za njeno glasbeno kariero je bila skladba "O Superman" iz leta 1980, ki se je zavihtela na drugo mesto britanskih pop lestvic. Njena najpomembnejša dela na področju performansa so "United States I-V" (1983), "Empty Places" (1990), "The Nerve Bible" (1995) in "Songs and Stories for Moby Dick".

Skladateljski opus Andersonove med drugim obsega filmsko glasbo, ki sta jo v svojih filmih uporabila Wim Wenders in Jonathan Demme.