Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PIKNIK PRI HANGING ROCKU - ROMAN, KI JE ZARADI SKRIVNOSTNOSTI DOLGO BURIL DUHOVE

Izhodišče znamenitega romana Lindsayeve je usodni piknik pri Hanging Rocku v Avstraliji, ko na valentinovo leta 1900 izginejo učiteljica in nekaj gojenk. Dogodek na idilično okolje vrže madež in prebuja slutnjo vseprisotnega nevidnega. Skrhani odnosi pripeljejo do novih tragičnih zapletov. Roman je vsebinsko in slogovno domišljena literatura, zasnovana v slogu viktorijanske pripovedi. Postala je knjižna uspešnica, ki je burila duhove, saj je izginotje dolgo ostajalo uganka. Številne razprave in ugibanja so dodatno razvnela razglabljanje, ali je opisani piknik v resnici obstajal, ali je le avtoričina izmišljotina. Knjiga je prvotno obsegala 18 poglavij, vendar je avtorica zadnje - tisto, v katerem je pojasnila uganko - za objavo izločila. Poglavje je bilo na njeno željo javnosti razkrito šele po njeni smrti. Integralna verzija je tako potešila radovednost ljubiteljev knjige in ponudila vpogled v proces dela, saj je pisateljica skupaj s prvim založnikom ugotovila, da je knjiga z odprtim koncem boljša. Uspeh romana govori v prid njuni odločitvi. Po romanu je režiser Peter Weir leta 1975 posnel istoimenski kultni film. Roman je prevedla in spremno besedo napisala Katarina Mahnič.

Avstralska pisateljica Joan Lindsay (1896-1984) se je rodila v Melbournu in se šolala na Clydovi dekliški gimnaziji, ki jo je pozneje v pričujočem romanu vzela za model Appleyardovega kolegija. Čeprav je študirala umetnost, se je po študiju zavezala predvsem pisanju. Med deli je najzanimivejša avtobiografija "Time Without Clocks", najbolj pa je zaslovela prav z romanom Piknik pri Hanging Rocku.

PENTAGRAM - TRETJE POSLOVENJENO DELO SVETOVNO ZNANEGA PISCA KRIMINALK

Tokratno srhljivo zgodbo je Nesboe, poznan kot eden najboljših piscev kriminalk na svetu, najprej postavil v peto nadstropje stanovanjske hiše v norveški prestolnici, kjer najdejo truplo mlade ženske. Morilec ji je odrezal prst na roki in na njeno veko položil peterokrak diamant. Pet dni pozneje sledi nova žrtev. Ko se v pisemski ovojnici z njenim prstom zalesketa nov diamantni pentagram, ni nobenega dvoma več - v Oslu imajo opravka s serijskim morilcem. Ob pomanjkanju policijskega kadra primer rešujeta detektiva: zanikrni, trmasti in z demoni obsedeni Harry Hole ter ambiciozni, inteligentni in pokvarjeni Tom Waaler. Harry, ki je glavni junak tudi drugih avtorjevih kriminalk, je tokrat žrtvoval službo, družino in duševno zdravje, da bi potrdil svoje sume in razkrinkal Waalerja kot kriminalca in morilca. Zdaj je prišel čas končnega obračuna, v katerem nima Harry nobenega upanja na pozitiven razplet. Delo je poslovenil Darko Čuden, ki je poskrbel tudi za prevoda avtorjevih uspešnic Brezskrbno in Taščica.

VEDRENJE VEDRINE - TEORETSKO DELO O ČLOVEKOVEM RAZPOLOŽENJU, KI IZVIRA IZ VEDRINE

Teoretsko delo filozofa in predavatelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani Janka Lozarja Vedrenje vedrine izhaja iz uvida v nova razpoloženja evropskega človeka v 21. stoletju. Medtem ko so v prejšnjem stoletju, recimo pri Heideggru, prevladovali skrb in tesnoba, Lozar analizira njim nasprotna razpoloženja, ki izvirajo iz radosti biti oziroma iz vedrine. Ta označuje človekovo razpoloženje, duševni občutek, torej čustvo, hkrati pa govorimo tudi o vedrini neba. Kot piše filozof Tine Hribar, je treba poiskati odgovor na vprašanje, kako to, da smo pripravljeni potrpežljivo nakloniti pozornost oblačnemu nebu, ki se jasni in vedri. Avtor se s tovrstnimi vprašanji že spusti v kritični dialog z vodilnimi misleci naše kulture oziroma civilizacije, vse tja nazaj do Platona in Parmenida. V tem kontekstu je zlasti očitna avtorjeva mišljenjska, posledično pa tudi terminološka inovativnost. Avtor o delu piše, da predstavlja alternativo paradigmi mišljenja, ki najmočneje opredeljuje filozofsko današnjost kot tudi življenjsko vsakdanjost: to je moderni subjektivizem.

ČAROVNIŠKA VAJENKA - PRIPOVED O SIMPATIČNI, ČISTO PRAVI ČAROVNICI

Knjiga za mlajše bralce angleške avtorice irskega rodu Marian Broderick z ilustracijami Francesce Carabelli prinaša pripoved o nenavadni deklici Ani Konda, ki ima to srečo, da je čisto prava čarovnica. Poleg tega je tudi pogumna in iznajdljiva. Zato ji uspe pobegniti iz skrivenčene hiše na Cesti pečin številka 13. Ne bo ji več treba jesti nožic hroščev in pečenih krastač, še vedno pa se bo lahko učila čaranja. Knjiga, ki je izšla v zbirki Čudaške prigode, ponuja zabavno obvezno branje za vse, ki so si kdaj želeli čarati. Delo je prevedel Jakob J. Kenda.