misliLojze Lebič in Marko Mušič postala člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti
Zagreb, 7. junija - Hrvaška akademija znanosti in umetnosti je maja med dopisne člane izvolila skladatelja Lojzeta Lebiča in arhitekta Marka Mušiča. S tem sta se pridružila šestim slovenskim akademikom, ki so že prejeli ta naziv. Mušiču priznanje pomeni več od drugih članstev v akademijah, Lebič pa v nazivu vidi priznanje tesnega sodelovanja s hrvaškimi umetniki.
Mušiču, kot je povedal za STA, priznanje veliko pomeni, saj mu ga je podelila Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (HAZU), ki je lani praznovala 150-letnico, in ki slovi zaradi svetovnega ugleda svojih članov. Osebno pa je priznanja vesel, ker je bil dopisni član HAZU tudi njegov oče, akademik in arhitekt Marjan Mušič.
Obenem pa Mušiča žalosti, da je to priznanje, podobno kot njegovi redni članstvi v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) in v Evropski akademiji znanosti in umetnosti ter dopisno članstvo v Črnogorski akademiji znanosti in umetnosti, povsem nepomembno. Zamolčanosti tovrstnih priznanj v domačih strokovnih krogih po njegovem mnenju botruje "klavrno stanje sodobne slovenske arhitekture in odnosov med slovenskimi arhitekti".
Po besedah Lebiča, ki je tudi član SAZU in Kraljeve flamske akademije znanosti in umetnosti Belgije, akademije same odločajo o članstvu, zato imenovanja ni pričakoval, je pa izpostavil dobre odnose s hrvaškimi glasbeniki. Podelitev naziva ocenjuje kot znak, da med akademijami ni političnih nestrinjanj, saj želijo akademiki živeti na višji umetniški in kulturni ravni.
Slovesnost ob imenovanju bo 12. junija v palači hrvaške akademije v Zagrebu.
Med slovenski rednimi člani SAZU, ki so tudi dopisni člani HAZU, so poleg Lebiča in Mušiča še France Bernik, Dušan Hadži, Jože Maček, Zdravko Mlinar, Miha Tišler in Ciril Zlobec, je sporočil podpredsednik SAZU Mušič.
Lojze Lebič, trikratni nagrajenec Prešernovega sklada, prejemnik Prešernove nagrade in drugih tako slovenskih kot tujih nagrad, je eden najpomembnejših skladateljev, ki komponira za vse vrste zasedb. Kot glasbeni pedagog je bil od leta 1972 profesor dirigiranja in metodike dela v ansamblih na Pedagoški akademiji v Ljubljani, od leta 1986 do upokojitve leta 1998 pa redni profesor za glasbeno teoretske predmete na Muzikološkem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med drugim je avtor odmevnega učbenika Osnove glasbene umetnosti. Od leta 1995 je redni član SAZU.
Marko Mušič se je po diplomi pri profesorju Edvardu Ravnikarju izpopolnjeval še na Danskem in v ZDA. Njegovo ustvarjanje je v kronološkem smislu mogoče razdeliti v tri medsebojno prepletena in povezana obdobja ustvarjanja. Mušičevo delo pomeni očiten generacijski prelom v slovenskem modernizmu. Prepoznavamo ga po duhoviti prostorski razgibanosti in harmoniji, polni simbolnih znamenj lepote in smisla, piše na spletni strani SAZU, katere redni član je postal leta 2007, podpredsednik pa leta 2008.