Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KAR NAM JE USOJENO - ROMAN O PRODAJALKI GUMBOV IZPOD PERESA FINSKEGA PISATELJA

Eden vodilnih sodobnih finskih pisateljev Kari Hotakainen je doslej izdal 12 romanov. Za Ulico okopov je prejel prestižno nagrado finlandia, po romanu, prevedenem v več kot 20 jezikov, je bil posnet tudi film. Njegovi književni junaki skozi svoje osebne zgodbe vedno znova odpirajo aktualna družbena vprašanja. Kar nam je usojeno, ki je avtorjevo prvo v slovenščino prevedeno delo, je po mnenju kritikov njegova najboljša knjiga. V ospredju je pripoved upokojene prodajalke gumbov Salme Malmikunnas, ki svojo življenjsko zgodbo za 7000 evrov proda pisatelju, ki išče idejo za svoje novo delo. Hotakainen do določene mere vzporeja drugo svetovno vojno in današnji svet, v opisu dogajanj pa se poslužuje ironije in svojevrstnega humorja. Knjigo je prevedla Julija Potrč, ki je tudi avtorica spremne besede.

IZGANJALEC HUDIČA - ENA NAJBOLJ PRILJUBLJENIH SRHLJIVK VSEH ČASOV

Blattyjev Izganjalec hudiča velja za enega najbolj priljubljenih srhljivih romanov vseh časov. Pripoved se začne z nepojasnjenimi zvoki v otroški sobi, čudnimi vonjavami, premikanjem pohištva in ledenim mrazom neznanega izvora. Temu sledijo srhljive spremembe, ki jih preživlja enajstletna Regan, ki jih zdravniki ne znajo pojasniti, deluje, kakor da bi se v otroku naselila neka druga osebnost. Nazadnje na pomoč pokličejo Damiena Karrasa, jezuitskega duhovnika. Zdi se, da je otroka obsedel hudič. Ostaja torej le ena rešitev - eksorcizem.

Ameriški pisatelj, filmski scenarist in režiser Blatty, sin libanonskih priseljencev, je zaslovel leta 1971 prav s tem romanom. Po njem je napisal tudi scenarij za istoimenski film Williama Friedkina in zanj prejel oskarja. Ob 40-letnici prvega izida romana je objavil še novo, popravljeno in razširjeno različico. Spremno besedo k slovenskemu prevodu Uroša Kalčiča je napisal Marcel Štefančič, jr. Med drugim piše, da je Izganjalec hudiča roman o tradicionalistični, puritanski, fundamentalistični družbi, ki naredi vse, da bi disciplinirala tiste, ki mislijo drugače.

KRISTALINSKE ČIPKE - PRIPOVED O ŽIVLJENJU IN PRIJATELJSTVU DVEH ŽENSK

Delo Cestnikove Kristalinske čipke, podnaslovljeno Pripovedujem, da živim, prinaša zgodbo o dveh ženskah, ki jima življenje tako ali drugače ni prizaneslo. Pripovedovalka Helena se sestaja z gospo Faniko, oskrbovanko v domu, ki bo najbrž usojen tudi njej. Prisluhne v življenju preizkušeni gospe, pri kateri dobiva moč za zoperstavljanje svojim tegobam. Njune pogovore avtorica strne v 21 srečanj. Med ženskama se splete kot čipka dragocena in kristalinsko zveneča vez, v katero sta vpleteni upanje in zaupanje. Cestnikovi uspe s posebno jezikovno domišljijo in lirizirano prozo globok pogled v dušo krhke in ranljive, hkrati pa izjemno močne človeške duše. Cestnikova je nase opozorila z delom Klepet s seboj: Resnična pravljica iz blodnjave, ki je leta 2010 izšlo pri založbi Sanje. Temu sta sledila še romana Pletiljina pesem in Črna, ki sta oba izšla pri Sanjah.

PISANA DRUŠČINA: IGRA Z URO IN LIKI - PRIKUPNI IN POUČNI KARTONKI ZA NAJMLAJŠE

Kartonka Pisana druščina: Igra z uro otrokom s preprosto zgodbico o šestih prijateljih predstavi uro. Z vrtljivimi kazalci na priloženi uri poskrbi, da je učenje malčkov zabavnejše. Slikanica, podnaslovljena Igra z liki pa otrokom prav tako prek pripovedi o živalskih prijateljih - psičku Alfredu, žirafi Tini, kravici Mumu, medvedku Mihi, papagaju Roku in pujski Olgi - predstavi različne like. Slikanici so dodani vrtljivi leseni barvni liki.