Na umetnostnem sejmu Art Basel letos obrat k Aziji

Na sejmu bo predstavljena tudi instalacija enega najbolj poznanih sodobnih kitajskih umetnikov Aija Weiweia, naslovljena "258 Fake". Sestavlja jo 12 računalniških zaslonov, postavljenih v dve vrsti, na katerih se izmenjavajo različne podobe. Delo, ki simbolno odraža spremembe v današnji družbi, obenem nakazuje smer, v katero se obrača umetnosti sejem v Baslu - proti Aziji, še posebej proti Kitajski, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Pred letom dni je švicarska družba MCH, ki organizira sejem Art Basel, naznanila prevzem mednarodnega umetnostnega sejma v Hongkongu. Po uspehu Art Basel Miami leta 2002 na Floridi galeristi z Zahoda napeto pričakujejo projekt Art Basel Hongkong. Na "azijskem vlaku" je tudi Nemška banka kot glavni sponzor projekta, ki naj bi od maja 2013 prav tako postal vsakoletni dogodek. Po besedah vodilnih Marca Spieglerja in Annette Schnholzer pričakujejo, da bodo prejeli okrog 1000 prijav, izmed njih pa bodo za sodelovanje na sejmu izbrali 250 vodilnih svetovnih galerij. Pri tem je več kot polovica prostora na sejmu rezervirana za Azijo in azijsko-pacifiško regijo.

Raziskava Evropskega sklada lepih umetnosti (European Fine Art Foundation) o trendih na trgu z umetninami v zadnjih 25 letih je pokazala, da je Kitajska prehitela ZDA kot največji trg z umetninami in starinami v svetovnem merilu. Kitajski delež na svetovnem umetnostnem trgu se je od leta 2011 iz 23 povečal na 30 odstotkov, pri čemer sta mu še poseben zagon dali moderna in sodobna umetnost.

Švicarski galerist Urs Meile sodi med tiste galeriste na Zahodu, ki so med prvi obrnili proti Kitajski. Leta 1997 se je prvič podal na Kitajsko, le nekaj let zatem pa je odprl galerijsko podružnico v Pekingu.

Kar se tiče cen umetnin na letošnjem Art Baslu, se pričakuje, da bodo izzvale še več presenečenja, kot na lanski izdaji, piše dpa. Sedaj doživljamo "obdobje Krika - obdobje najvišjih cen", je za dpa dejal nemški galerist, ki pa ni želel biti imenovan. Ob tem je imel v mislih delo Edvarda Muncha Krik. Ena od različic omenjenega dela je bila maja letos na dražbi avkcijske hiše Sotheby's v New Yorku prodana za rekordnih 119,9 milijona dolarjev (90,3 milijona evrov).

Tudi to, da je bil kupec iz Katarja, je znamenje nove ere - kupci in trgovci, nenazadnje pa tudi umetniki z azijskega prostora postajajo na svetovnem umetnostnem trgu vedno pomembnejši in vedno vplivnejši.

Lani so na sejmu moderne in sodobne umetnosti v Baslu zabeležili 65.000 obiskovalcev - zbirateljev, trgovcev z umetninami, kustosov in drugih ljubiteljev likovne umetnosti, je mogoče izvedeti na splet strani sejna Art Basel.