Stritarjeva nagrajenka Mojca Pišek: Predmet literarne kritike so večinoma povprečne knjige

Kot je dejala, je statistično neverjetno, da bi bile vse knjige dobre ali slabe, saj je najverjetneje večina povprečnih. S knjigami je kot pri vsakem drugem 'nakupu', za večino izdelkov se izkaže, da bi lahko živeli brez njih, je prepričana Piškova. Po njenih besedah je edina enačba, ki se kritiku izide, skrhana samopodoba avtorja pomnožena s srdom založnika, nikoli pa slaba volja bralcev, ki jim priporoča povprečne knjige.

"Pravi predmet kritike je še bolj neulovljiv in nehvaležen, kot se zdi, saj so to redko slabe knjige, pač pa so njen dejanski predmet povprečne knjige. Statistično neverjetno je, da bi bilo vse dobro. Statistično neverjetno je, da bi bilo vse slabo. Najbolj verjetno je, da je večina povprečna. In res, na zelo slabo in zares dobro knjigo naleti kritik tako redko, da mora zaupati verjetnosti," je povedala Piškova.

"Najlepše je seveda imeti v rokah knjigo, o kateri lahko mirno zapiše vse najboljše. Sicer pa to ni zares odvisno od njega. Odvisno je od avtorja in od sistema, ki avtorja omogoča. Še največ lahko za kritiko naredi avtor sam. Piše lahko boljše knjige in v objavo ponuja najboljše. Avtorji povprečnih knjig se ne rabijo bati kritike. Njihov literarni agent in aktualni zaveznik je slab okus," je še dodala Stritarjeva nagrajenka.

Piškova je ostrino svojega kritiškega peresa začela brusiti leta 2007 z objavami v reviji Literatura, kmalu za tem pa še na spletni strani Airbeletrina, kjer je bila leto dni urednica kritiške rubrike. Širšemu krogu bralcev je gotovo najbolje poznana po člankih iz Dnevnika, kjer poleg kritik piše tudi pronicljive raziskovalne in analitične članke s področja kulture ter ureja priljubljeno rubriko Črnilo na prstih, ki je namenjena refleksivni predstavitvi mlajše in najmlajše poezije.

"Mojca Pišek je svojo kritiško pot začela ravno s poglobljenim branjem pesniških tekstov, nedavno pa je v kritikah dosegla nov zagon z obravnavo proze. Čeprav se osredotoča predvsem na slovensko žanrsko literaturo, njene obravnave spretno izrabljajo in celo presegajo običajne literarno-teoretske instrumentarije ter segajo na področje sociološke analize z osupljivo slogovno in terminološko ekspertizo," je v utemeljitev zapisala žirija v sestavi predsednik Peter Kolšek, pisatelj in urednik Andrej Blatnik ter lanskoletna nagrajenka Ana Geršak.

V žanrski literaturi Piškova razbira drobne patologije sodobne družbe, kar daje njenim kritikam dodatno širino. Avtoričina kritiška agilnost pride do izraza tako v kratki kot v dolgi formi, tako v časopisnem kot strokovno literarnem kontekstu njene tekste odlikujeta izjemna berljivost in globina, je še zapisala žirija.

Stritarjevo nagrado so doslej poleg Geršakove prejeli še Mitja Čander, Petra Vidali, Ignacija Fridl, Vanesa Matajc, Urban Vovk, Lucija Stepančič, Alenka Jovanovski, Petra Pogorevc, Gorazd Trušnovec, Tina Kozin, Jelka Ciglenečki in Goran Dekleva in Gaja Kos.