misliV Sankt Peterburgu tudi o nominaciji Idrije za vpis na Unescov seznam
Sankt Peterburg, 27. junija - V Sankt Peterburgu med 24. junijem in 6. julijem poteka 36. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino. Članice odbora, teh je 21, bodo med drugim odločale o nominacijah za vpis na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Že drugo leto zapored je med predlogi tudi Idrija s svojim rudnikom živega srebra.
Slovenija je vlogo za vpis idrijskega rudnika na Unescov seznam pripravila skupaj s Španijo, ki kandidira z rudnikom Almaden. O novih nominacijah bo odbor odločal predvidoma med 29. junijem in 1. julijem, so danes sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ).
Nominacija se osredotoča na tehniško dediščino, povezano z rudišči v omenjenem španskem in slovenskem mestu, kjer sta bila do nedavnega aktivna največja rudnika živega srebra v svetovnem merilu in ki najbolj reprezentativno predstavljata pomen rudarstva in z živim srebrom povezanih tehnologij ter industrij. Vpis tehniške dediščine v Idriji, ki je med drugim razglašena za spomenik državnega pomena, aktivno poteka od leta 2006 na iniciativo občine Idrija, formalno pa postopke koordinira direktorat za kulturno dediščino na MIZKŠ.
Projekt nominacije je prešel različne organizacijske in vsebinske faze, od prvotnega osnutka serijske nominacije v povezavi z medcelinsko potjo Camino Real, v kateri je sodeloval tudi Peru (Huancavelica), do serijske nominacije tehnične dediščine živega srebra v povezavi s srebrom, v kateri so sodelovala rudarska mesta Almaden (Španija), Idrija (Slovenija) in San Luis Potosi (Mehika). Vendar omenjena nominacija na zasedanjih v Sevilli in Brasilii ni prejela zadostne podpore za vpis.
Po izstopu mehiškega partnerja se je delo v okviru skupne nominacije nadaljevalo s špansko stranjo in tako je bil 1. februarja 2011 Unescovemu Centru za svetovno dediščino v Parizu predan nov dosje nominacije, ki v primerjavi s prejšnjimi v ospredje postavlja živo srebro - tehnološke in industrijske postopke, ki so vplivali na oblikovanje kultur, gospodarstev in družbenih sprememb.
Dediščina dveh največjih svetovnih rudnikov živega srebra je vidna v vrsti materialnih dokazov, ravno tako je prisotna v specifičnih kulturnih izrazih, znanju in tradiciji, ki se je v Almadenu in Idriji ohranila do danes. Pomemben vidik predstavljajo tudi raziskovalne aktivnosti, ki so povezane z živim srebrom tudi po uveljavitvi popolne prepovedi uporabe te rude v državah EU, in se osredotočajo na implementacijo konvencije o živem srebru in njenih strategij za zmanjšanje vplivov na okolje in zdravje ljudi.
Skladno s formalnim ciklusom nominacije, ki obsega najmanj 18 mesecev od oddaje, sta državi na podlagi zahteve Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (International Council of Monuments and Sites - ICOMOS) skupaj pripravili še dodatne informacije, ki so se nanašale predvsem na meje in režim vplivnih območij in jih v obliki dodatnega dosjeja predali februarja 2012. ICOMOS je na podlagi celotnega gradiva pripravil strokovno in neodvisno poročilo, ki vključuje tudi priporočilo o vpisu nominiranega spomeniškega območja na seznam svetovne dediščine. Dokument bo podlaga za avtonomno odločitev odbora, ki pa praviloma sledi strokovnemu priporočilu posvetovalnih teles.
Slovenija se zasedanja udeležuje kot opazovalka, delegacijo pa sestavljajo predstavnika lokalne skupnosti - Občine Idrija in Rudnika živega srebra v likvidaciji ter predstavnica direktorata za kulturno dediščino, so še sporočili z MIZKŠ.