Svet 8.7.2012 6:00

V Weimarju po prenovi vrata ponovno odprl Goethejev in Schillerjev arhiv

Weimar, 8. julija - V Weimarju je po dveletni prenovi vrata ponovno odprl Goethejev in Schillerjev arhiv. Prenova najstarejšega literarnega arhiva v Nemčiji je stala več milijonov evrov. Zanjo so 9,2 milijona evrov prispevali država, dežela in EU. S prenovo so povečali in posodobili prostore arhiva. Dodatnih 1,3 milijona evrov so vložili v opremo arhiva.

Nemčija, Weimar. Kip Goetheja in Schillerja pred narodnim gledališčem, Weimar. Foto: Ksenija Brišar/STA

Nemčija, Weimar.
Kip Goetheja in Schillerja pred narodnim gledališčem, Weimar.
Foto: Ksenija Brišar/STA

V skoraj 120 let delujočem arhivu hranijo več kot 130 kosov zapuščine, med njimi originalne rokopise Goetheja in Schillerja, pa tudi zapuščine Wielanda, Herderja, Büchnerja, Nietzscheja in Liszta. Fundus arhiva obsega skoraj pet milijonov listov, ki tematsko segajo na področja literature, glasbe in kulture zgodovine. Kot je dejal predsednik sklada Hellmut Seeman, želijo v arhivu za 21. stoletje ohraniti dediščino 18. in 19. stoletja.

Nemški minister za kulturo Bernd Neuman je na četrtkovem odprtju prenovljenega arhiva njegovo prenovo označil kot pomemben korak pri udejanjanju koncepta "Kosmos Weimar", za katerega je država dala na razpolago 45 milijonov evrov. Prav tolikšno vsoto pa je primaknila nemška zvezna dežela Turingija, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Kot naslednji korak sta Neuman in minister za kulturo dežele Turingije Christop Matschie napovedala gradnjo muzeja, posvečenega šoli Bauhaus, in prenovo gradu v mestu. Kot je dejal Matschie, je Weimar trenutno eno največjih gradbišč kulturne infrastrukture. Klassik Stiftung pa je drugi največji nemški kulturni sklad.

Goethejev in Schillerjev arhiv je s prenovo med drugim pridobil novi depo, lastne restavratorske delavnice za papir in sodobno čitalnico, prenova pa je omogočila tudi boljšo dostopnost gradiva ne le za strokovnjake temveč tudi za najširšo publiko.

Ob priložnosti ponovnega odprtja so v arhivu pripravili tudi razstavo, na kateri si je do 28. septembra mogoče ogledati nekatere največje dragocenosti iz njegovega fundusa, med njimi rokopise Goetheja, Schillerja, Herderja in Wielanda, pa tudi Mozartova in Beethovnova pisma, še piše dpa.