Izšla monografija o veliki dami širokega duha Miri Mihelič

Obiskovalci Društva slovenskih pisateljev (DSP) se ob vsakem obisku sprehodijo mimo spomenika, ki so ga Miheličevi (1912-1985), kot edini ženski predsednici DSP in dolgoletni gonilni sili slovenskega centra PEN, postavili ob 20. obletnici njene smrti. Z izidom monografije ob 100. obletnici rojstva, ki jo bomo obeležili v soboto, pa so po besedah urednice Nele Malečkar Miheličevi postavili nov spomenik v knjižni obliki.

Glavna zasluga za nastanek dela gre Puharjevi, ki je Miheličevo tudi osebno poznala in ji je bila zelo draga, saj jo je literatka v šali klicala kar "moja pastorka". Puharjeva je k delu prispevala izčrpen življenjepis ustvarjalke, ki se, kot je na današnji novinarski konferenci dejala Malečkarjeva, bere "kot napeta zgodba".

Miheličeva je svojo pisateljsko pot začela leta 1941, tik pred vojno, z delom Obraz v zrcalu. Tedaj se je podpisovala še kot Mira Pucova. "Gre za navidez zgodovinski roman, ki ima v resnici zelo veliko sodobnih potez, ki so od vsega začetka izredno pritegnile bralce. Miheličeva je bila najbolj popularna pisateljica svoje dobe. Kljub številnim kritikam, so jo bralci vedno ljubili in upam, da jo bodo še v prihodnje," je za STA povedala Puharjeva.

Dodala je, da je v opusu Miheličeve cela vrsta avtorskih potez, zlasti na temi pohlepa in želje po bogastvu, ter dilem o tem, ali naj se posameznik odloči za ljubezen ali za bogastvo, ki bi tudi dandanes pritegnile številne bralce. Puharjeva je spomnila, da se je Miheličeva v svojem času kot prva posvetila literarni obliki kronike. Spremljala je vzpon družine Ravnov od začetka 19. vse do druge polovice 20. stoletja in to objavila v njenem znanem ciklu Plamen ali dim.

V monografijo o Miheličevi je Puharjeva vključila tudi pričevanja in eseje kar 17 avtorjev, ki so pisateljico osebno poznali ali pa so se natančno lotili analize njenih del. Denis Poniž, ki se podpisuje pod prispevek V navzkrižju zgodovinskih silnic, je poudaril, da je delo Miheličeve med drugim unikatno zato, ker pripoveduje o plasti meščanstva, ki se je po prvi svetovni vojni samo konstituiralo, s pomočjo lastne vednosti in sposobnosti, in o katerem je zelo malo pričevanj.

Marjeta Novak Kajzer pa je delu dodala bolj osebno noto. V krpanko Puharjeve je vpela svoj mali delček, ki pa se ji zdi ključen za predstavitev Miheličeve. Po besedah Novak Kajzerjeve je bila velika dama, ki je s svojo prezenco takoj razsvetlila prostor, v katerega je vstopila. Njeni ključni lastnosti sta bili širina duha in širina značaja. Vsakemu je znala prisluhniti, bila je neverjetno sočutna, se je spominjala avtorica prispevka v knjigi Kratek stavek za trajni spomin.

Puharjeva je monografijo delala z veseljem in s srcem, ker ima sama veliko afiniteto ne samo do tovrstnih knjig, ampak tudi do likovnega materiala. Poleg fotografij je v knjigi med drugim objavljen avtoportret Miheličeve, dopolnjujejo pa jo tudi članki iz revij ter več pisem, ki še dodatno osvetljujejo veličino njene osebnosti.

Ob 100. obletnici rojstva Mire Mihelič bo Slovenski center PEN 25. septembra organiziral simpozij o njeni dramatiki z naslovom Svet brez sovraštva.