Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ZGODILO SE JE PRVEGA SEPTEMBRA (ALI PA KDAJ DRUGIČ) - ZGODOVINSKI ROMAN Z MOČNO LJUBEZENSKO NOTO

Roman prične Rankov z dogodkom 1. septembra 1938, ko se trije mladostniki Jud Gabrijel, Čeh Jan in Madžar Peter zaljubijo v lepo mlado Slovakinjo. Ljubezenska zgodba je sicer v ospredju, čeprav se glavni junaki nenehno soočajo s turbulentnim družbenim in političnim dogajanjem med letoma 1938 in 1968. Roman tako ponuja izvrsten prikaz polpretekle slovaške zgodovine, v katerem je Rankov po mnenju kritike izkoristil svoj talent in povezal okoliščine, kot si jih ni doslej še nihče upal. Delo je osupljiva, s humorjem začinjena pripoved, ki briše ločnico med zgodovinskim in ljubezenskim romanom, piše na ovitku knjige. Rankov je za roman prejel več nagrad, med drugim nagrado Evropske unije za književnost. Knjigo je poslovenila Diana Pungeršič, ki je k delu zapisala tudi spremno besedo. V njej je med drugim zapisala, da roman v slovenskem prostoru zapolnjuje bele lise, ki so ostale po razmeroma skromno odmerjeni beri prevodov iz slovaške književnosti v zadnjih 20 letih.

ETIMOLOGIJA POZABE - ABECEDNIK POETIČNIH BESED, KOT SI GA JE ZAMISLIL DEKLEVA

Delo Etimologija pozabe s podnaslovom Abecednik poetičnih besed si je pesnik, prozaist, dramatik, esejist in prevajalec Milan Dekleva zamislil kot nabor 25 kratkih esejev, ki imajo značaj meditacij, o izbranih besedah - geslih. Eseji govorijo o pomembnih bitjih, stvareh in pojmih, ki odločilno oblikujejo eksistenco tako slehernika kot sveta. Eksistenco opredeli kot križišče spomina in pozabe, zato eseji posebej pazljivo obravnavajo odnos med jezikom in bivajočim, logosom univerzalnega in govorico posamičnega. Deklevova Etimologija pozabe med drugim govori o tem, da usodne spojenosti spomina in pozabe ni mogoče streti. Vsaj za zdaj, dokler govorimo in pišemo, ne.

VZHODNO IZROČILO - NABOR RISB IKON SRBSKEGA UMETNIKA

Delo Vzhodno izročilo prinaša nabor risb ikon srbskega umetnika Srđana Radojkovića in njihovo razlago. Spremno besedo je zapisal Petar Jevremović, ki je med drugim drugim zapisal, da ikona ni, ali vsaj nikakor ne bi smela biti, zgolj slika oziroma reprodukcija. Ideal, h kateremu stremi vsak pravi ikonopisec je, kako prek estetskega "podati okvir navzočnosti tistega Drugega", je zapisal Jevremović. Slikarstvo se po njegovih besedah kaže kot specifična askeza - askeza svetlobe in barve. Smoter askeze je, da surovost prizora spremeni v lepoto in ljubkost, le tedaj je slikarstvo, tako pisec spremne besede, smiselno - ta smisel je eshatološki. Sama ljubkost ima za Radojkovića moč eshatološkega in prav v tem je po besedah Jevremovića temeljna moč njegovega izraza. Srđan Radojković se je rodil leta 1951 v Pančevu. Je profesor slikarstva na Akademiji za umetnost in konzervatorstvo pravoslavne Cerkve v Beogradu. Delo je prevedel Pavle Rak.

BRANJE ZA ČOFOTANJE - ŠTIRI PRIKUPNE SLIKANICE ZA POLETNO BRANJE NAJMLAJŠIH

Serijo Branje za čofotoanje sestavljajo štiri majhne slikanice, ki jih otroci lahko odnesejo tudi v vodo. Vsaka predstavlja zgodbo enega izmed živalskih junakov: kužka Karla, zajčka Zokija, mucke Mije in račka Roka. Slikanice so dodatno opremljene z vstavljeno ropotuljico, ki omogoča "glasbeno" spremljavo dogodivščin malih junakov in njihovih prijateljev. Zbirka je namenjena otrokom do tretjega leta starosti. Besedilo je prevedla Jana Kolarič.