Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

GOZD - KRIMINALKA IZPOD PERESA AMERIŠKEGA AVTORJA HARLANA COBENA

Tokratna kriminalka priznanega ameriškega avtorja te žanrske zvrsti Harlana Cobena (1962) sloni na fikcijski zgodbi izpred 20 let, ko so štirje najstniki sredi noči s poletnega tabora odšli v bližnji gozd. Dva od njih so pozneje našli umorjena, druga dva pa sta izginila brez sledu. Življenje njihovih družin se je za vedno spremenilo. Po dveh desetletjih najdejo žrtev umora, s katero naj bi bil povezan Paul Copeland, okrožni tožilec v New Jerseyu. To ogrozi globoko zakopane skrivnosti njegove družine. Začne se spraševati, če je žrtev morda le tabornik, ki je izginil skupaj z njegovo sestro in je morebiti njegova sestra še živa.

Coben se je doslej podpisal pod več kot 20 kriminalnih romanov. V delih večinoma odstira pretekle dogodke, nerešene, spregledane in napačno interpretirane umore ali nesreče. Je edini dobitnik vseh treh najuglednejših nagrad za žanrsko pisanje: edgar, anthony in shamus. Njegove knjige so prevedene v okoli 40 jezikov. V slovenskem prevodu je doslej izšlo sedem kriminalk, poleg pričujoče, ki jo je prevedla Ljubica Klančar, še Razdrta pogodba, Ujeti v preteklost, Ena sama priložnost, Samo en pogled, Ne povej nikomur in Odšel je za vedno.

MAGOV DNEVNIK - JAKOBOVA POT SKOZI IZKUŠNJO PAULA COELHA

V knjigi Magov dnevnik je priljubljeni brazilski pisatelj Paulo Coelho opisal svoje romanje po Jakobovi poti od Saint-Jean-Pied-de-Porta v Franciji do Santiaga de Compostela v Španiji, na katero se je podal leta 1986. V spremstvu vodnika je Coelho prehodil več kot 700 kilometrov dolgo pot, na kateri se je med drugim seznanjal s spretnostmi cerkvenega reda Ram in s tremi oblikami ljubezni: eros, filos in agape.

Coelho velja za enega najbolj priljubljenih piscev, čigar dela so prevedena v 71 jezikov, njegove knjige pa izhajajo v 160 državah. Najbolj znan je po romanih Alkimist in Enajst minut. Leta 1988 so prodali več kot 27 milijonov izvodov Alkimista, knjiga Enajst minut pa je leta 2003 zasedala vrhove lestvic najbolj priljubljenih leposlovnih del po svetu. Tokrat bralcem ponuja pripoved o iskanju lastne življenjske poti, ki vodi do spoznanja, da se izjemnost skriva v poteh navadnih ljudi ter da delo, opravljeno z navdušenjem, odpira vrata v nebesa ter vzbuja ljubezen, ki lahko spremeni človeka. Delo je prevedla Katja Rozman.

ZGODBE Z BOLJŠJAKA - BOLJŠJAK, KOT GA VIDI ZBIRALEC IN LJUBITELJ STARIN

Glavni junak knjige Cirila Ulčarja Zgodbe z bolšjaka je ljubljanski bolšjak, vendar avtorjevo pisanje seže mnogo dlje - v zgodovino ter v osebne usode ljudi. V uvodu knjige je avtor zapisal, da je boljšji trg vedno razumel kot shajališče zbiralcev in tistih, ki bi se radi rešili odvečnih starih predmetov. Kot piše: "Zbiranje sem imel za neko ponarodelo plemenito dejavnost, ki brez prestanka in z veliko dobre volje in kančkom želje po prikazu osebnega uspeha rešuje pohabljeno, izgubljeno in razpršeno narodno bogastvo ter ga ohranja kot prispevek k muzejskim ali osebnim zbirkam." Pravnik in ekonomist Ciril Ulčar (1927) je zbiralec ter ljubitelj književnosti in zgodovine. Ves čas in vsepovsod se je strastno ukvarjal s starinami, zbiranjem in kupčevanjem.

RED KNJIG - TEORETSKO DELO FRANCOSKEGA ZGODOVINARJA ROGERJA CHARTIERA

V delu Red knjig se Roger Chartier loti analize knjige kot kulturnega predmeta, ki ga je treba raziskovati v njegovi materialnosti, zgodovinskosti in kontekstualnosti. Pri tem izpostavi predvsem tri vidike: stališče bralca, avtorja in knjižnice. Knjiga je napisana v poljudnem in jasno razumljivem jeziku, pri čemer se avtor opira v podajanju vsebine na konkretne zgodovinske primere. Slovenski prevod vsebuje spremno besedo Maje Breznik, v kateri ta izpostavi nekatere spregledane zastavke Chartiereve študije. Delo je namenjeno bibliotekarjem, družboslovcem in humanistom, pa tudi širšemu bralnemu občinstvu.

Roger Chartier (1945) je zgodovinar, ki je sprva predaval na Ecole des hautes etudes en science sociales, sedaj pa je profesor na College de France. V svojem raziskovalnem delu se posveča predvsem zgodovinski, socialni in kulturni analizi pisave, knjig in njihovega bralstva. Je avtor številnih znanstvenih monografij, ki so prevedene v vse večje jezike. V slovenskem prevodu je na voljo še delo Pisanje in brisanje: pisna kultura in literatura (od 11. do 18. stoletja). Pričujoče delo je prevedla Saša Jerele.