misliPo 20 letih na ogled tapiserije Cankarjevega doma
Ljubljana, 23. julija - V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma (CD) so od danes na ogled tapiserije, ki so bile posebej izdelane za CD v letih 1979 in 1980. Tapiserije, ki jih je zasnovalo več umetnikov, so nastale na idejo likovnega kritika Zorana Kržišnika, takratnega predsednika komisije za likovno opremo CD, izdelane pa so bile v Dekorativni Ljubljana.
Ljubljana, Cankarjev dom.
Tapiserije, ki so bile posebej zasnovane in izdelane za Cankarjev dom v letih 1979 in 1980.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Cankarjev dom.
Tapiserije, ki so bile posebej zasnovane in izdelane za Cankarjev dom v letih 1979 in 1980.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Cankarjev dom.
Tapiserije, ki so bile posebej zasnovane in izdelane za Cankarjev dom v letih 1979 in 1980.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Cankarjev dom.
Tapiserije, ki so bile posebej zasnovane in izdelane za Cankarjev dom v letih 1979 in 1980.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Avtorji velikih tapiserij so Jože Ciuha, hrvaška umetnica Jagoda Buić, srbska umetnica Etelka Tobolka, Dimče Nikolov iz Makedonije, Mersad Berber iz Bosne in Hercegovine in Milutin Kostić iz Albanije, manjše tapiserije pa so dela slovenskih umetnikov: Valentina Omana, Vladimirja Makuca, Lojzeta Spacala in Janeza Bernika.
Po besedah generalnega direktorja CD Mitje Rotovnika je bila ideja za opremo Velike sprejemne dvorane s tapiserijami del zamisli, ki naj bi CD zaznamovala kot kulturni center, ki bo spoštoval in negoval različnost, avtohtonost in samoniklost kulturnih izročil posameznih narodov in narodnosti.
Velike tapiserije je bilo treba zaradi spremenjene vloge osrednjega sprejemnega prostora po približno desetih letih odstraniti z njegovih zidov. Razlog za odstranitev je bilo vedno večje število prireditev v dvorani, ki so vse pogosteje zakrivale dele tapiserij, obenem pa so dogodki tudi motili razstavljene tapiserije, ki so lahko likovno učinkovale le, če je bila Velika sprejemna dvorana prazna. Tokrat se je po 20 letih ponudila priložnost, da velike tapiserije ponovno predstavijo javnosti.
Usoda štirih manjših tapiserij je bila, kot so zapisali v CD, prijaznejša. Bernikova tapiserija je preživela ves čas na steni ob vstopu na balkon Gallusove dvorane, za ostale tri pa se je našel prostor, ko je arhitekt Andrej Kasal leta 2006 predelal in posodobil glavni recepcijski prostor. Tako so od takrat javnosti trajno predstavljene tudi tapiserije Spacala, Omana in Makuca.