misliJeseni v Mariboru Rebecca Horn
Maribor, 4. avgusta - Prvič v Sloveniji in širši regiji se bo jeseni v Mariboru kot Evropski prestolnici kulture (EPK) predstavila uveljavljena nemška umetnica Rebecca Horn, znana predvsem po performansih, instalacijah in filmih. Na razstavi bo predstavila izbor svojih del, javnost pa jo bo lahko spoznala tudi prek pogovorov, filmskih projekcij in literarnih večerov.
Kot spomladi belgijski umetnik Jan Fabre se bo Rebecca Horn v Mariboru predstavila v različnih vlogah. Na razstavi v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) bo na ogled njen izbor najbolj znanih del, med katere sodijo instalacije, mehanizirane skulpture in risbe.
Na razstavi bodo sodelovali gostujoči umetniki, ki jih bo prav tako izbrala Hornova. "Temeljni poudarek razstave bo dialog med umetniškimi deli, ki se bo izrisoval v vsebinskih, materialnih, formalnih in zvočnih povezavah in vnesel svojevrstno dinamiko v tok razstave ter vzpostavil izjemno zvočno izkušnjo," pojasnjujejo v UGM.
Ob razstavi se bo Hornova predstavila slovenski javnosti še z javnim pogovorom in prevodom knjige v okviru projekta Dvanajst, projekcijo filmov v Kinu Udarnik ter literarnim večerom z gostoma Joachimom Sartoriusom in Tomažem Šalamunom.
Rebecca Horn, rojena leta 1944 v Michelstadtu, je predvsem umetnica performansa in instalacij, vendar piše tudi poezijo. Umetniško pot je začela v 70. letih 20. stoletja in v štirih desetletjih ustvarila impresiven umetniški opus, ki obsega performanse, filme, skulpture, prostorske instalacije, risbe in fotografije. Teme, ki se najpogosteje pojavljajo v njenih delih, so seksualnost, človeška ranljivost in čustvena krhkost.
V prvih performansih, tako imenovanih podaljških telesa (Körper-Extensionen), je raziskovala ravnovesje med telesom in prostorom. V poznejših delih je človeško telo nadomestila s kinetičnimi skulpturami, ki zaživijo povsem svoje življenje. Novejša dela opredeljujejo prostore in režejo skoznje z odsevi zrcal, lučjo in glasbo.
Med njenimi bolj znanimi deli so performans z ogromnim rogom na glavi Samorog, gibljive kovinske konstrukcije s perjem Pernata jetniška pahljača in Pavji stroj, instalacija s 40.000 metrov razvitega hollywoodskega filma, termometrov, daljnogledov in bakrenih kač z naslovom Čas teče, instalacija s "krvavečimi" kamni Ranjeno kamenje, ogromne glasbene instalacije, kot sta Stolp brezimnih in Koncert za Buchenwald, ter filma "Der Eintänzer" (Žigolo) in La Ferdinanda.
Hornova je razstavljala v vodilnih muzejih in galerijah po Evropi in ZDA ter sodelovala na odmevnih mednarodnih razstavah. Njena dela so uvrščena v zbirko Tate Modern, kjer so razstavljena v dveh prostorih. Do leta 2009 je bila profesorica na berlinski likovni akademiji, trenutno pa živi in dela v Parizu in Berlinu.
V Maribor pride predvidoma 26. septembra, njena dela pa bodo na ogled do 11. novembra.