Mineva pol stoletja od smrti igralke Marilyn Monroe

Monroejeva se je rodila 1. junija 1926 s pravim imenom Norma Jeane Mortenson. Otroštvo je zaradi odsotnega očeta, ki je ni nikoli priznal za svojo hčer, in duševne bolezni matere preživljala v rejniških družinah.

Lik trapaste blondinke, ki zmede in zapeljuje moške z naivnostjo, je ovekovečila v filmu Gospodje imajo raje plavolaske (1953). Za pojavnost Monroejeve je bila značilna zapeljiva čutnost, globoki dekolteji in izzivalna pozibavajoča hoja, zapečatena z avro nedolžnosti, pristnosti, krhkosti in skrivnostnosti.

Njena zvezdniška kariera se je začela s filmom noir Niagara, za vrhunec njene kariere pa veljata komediji Billyja Wilderja Sedem let skomin (1955) in Nekateri so za vroče (1959).

Z leti je Monroejeva postajala vse bolj odvisna od alkohola in najrazličnejših tablet, prav tako pa tudi od svojega psihiatra. Poročni prstan si je nadela trikrat, med izbranci je bil tudi sloviti dramatik Arthur Miller.

Tako kot nekateri njeni biografi tudi antropologinja spolov Svetlana Slapšak meni, da je bila Monroejeva lezbijka, le javno se ni razkrila.

"Ona je trpeča seksualna ikona. Ves čas trpi zaradi svoje seksualnosti: ima ljubimce in trpi, ima soproge in trpi. Pravzaprav je za svoja dejanja vseskozi kaznovana. In potrebuje zaščitnika. Brez njega je ni. Deluje kot tolažba pred resničnim osvobajanjem žensk. Da še zmeraj obstaja tista velikodušna, lepa, seksi in neverjetna ženska, ki vedno joče. In je vedno nesrečna," je dejala Slapšakova.