Knjigarna Kres pod gradom bo konec meseca zaprla vrata

Knjigarno Kres pod gradom sta ob spodnji postaji ljubljanske vzpenjače v Mestnem domu konec aprila 2010 odprla Lutkovno gledališče Ljubljana in Založba Kres. Odprli so jo v letu, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige.

Ko je Ljubljana kandidirala za ta naziv, je vodja oddelka za kulturo na MOL Uroš Grilc, kateremu je Ambroževa že veliko prej predstavila svojo zamisel, menil, da bi bila taka specializirana knjigarna lahko del projekta. S takratnim direktorjem Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) Marjanom Gabrijelčičem sta Založbo Kres povabila k sodelovanju. "V bistvu smo se prijavili na javni razpis in bili sprejeti," je za STA pojasnila Ambroževa.

Obljub o tem, kako naj bi knjigarna izgledala in kdo vse naj bi pomagal pri njenem delovanju, je bilo takrat zelo veliko, ko pa je Ljubljana postala svetovna prestolnica knjige, so je nanje počasi pozabilo, pravi Ambroževa in dodaja, da so bili prepuščeni samim sebi. Na koncu pa se je izkazalo, da sta namesto treh sogovornikov ostala samo še dva, MOL je namreč "poniknil".

Prvo polovico prvega leta je bila knjigarna po oceni Ambroževe precej dobro medijsko podprta, tudi obiskovalci so bili navdušeni. Ker se nahaja tik ob vzpenjači, so jo čez poletje obiskovali tudi turisti, na jesen pa se je pokazalo tisto, česar so se ves čas bali - da je preveč skrita.

Knjigarna je namreč v delu, kjer ni označb, ob prošnjah, da bi nanjo opozorili s tablami, izložbami in talnimi poslikavami, pa so "naleteli na gluha ušesa". Hiša, v kateri se nahaja, je spomeniško zaščitena, medtem ko okolico upravlja javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki po besedah Ambroževe ne dovoli ničesar. Tako so se kljub temu, da je bil projekt dobro zastavljen, oglaševali "bolj iz ust v usta, iz ušesa v ušesa".

Sami so, kot je prepričana, naredili zelo veliko za to, da bi privabili ljudi. Med drugim so vsako soboto organizirali brezplačno bralno urico, vsako sredo brezplačno bralno urico z delavnico. Vabili so vrtce in šole, da so se otroci lahko udeležili brezplačnih uric, knjige za nakup pa so bile zanje na voljo pod boljšimi pogoji.

"Razmišljali smo, da si bodo ljudje, ki gredo v LGL, ob nakupu vstopnic ogledali knjige in se potem vračali nazaj in mogoče kakšno tudi kupili, a se ta ideja ni prijela. Kupci knjig in obiskovalci LGL se niso povezali," razočarano ugotavlja Ambroževa.

"Če hočemo, da bi knjigarna delovala tako, kot je bilo zamišljeno, potrebujemo določena finančna sredstva, ki pa jih Založba Kres glede na to, v kakšnem stanju je trenutno država, ne more zagotoviti," pravi sogovornica. Na vprašanje, ali bi lahko vzniknila kje drugje v mestu, pa odgovarja, da ta možnost vedno obstaja. "A v bližnji prihodnosti glede na trenutno stanje verjetno ne, kajti denarja, ki ga ljudje lahko namenijo za nakup knjig, je vse manj"."