Tin Vodopivec za STA: Stand-up komik mora biti zabaven, ostalo je prepuščeno njegovemu slogu

Tin Vodopivec (1982), ki je pravo zamenjal za stand-up komedijo, velja za enega izmed pionirjev novega vala te zvrsti. Ob Vodopivčevem debutu leta 2006 je bil namreč žanr stand-up komedije v Sloveniji še povsem nerazvit. V letu 2011 je imel približno 190 nastopov, od tega skoraj 80 v tujini - v Veliki Britaniji, Srbiji, Makedoniji, na Hrvaškem in Madžarskem.

Panč festival letos praznuje peti rojstni dan. Je pretirana primerjava, če rečemo, da tudi sam pojav stand-up komedije v Sloveniji ni dosti starejši?

Prvi poskusi stand-up komedije so se pojavili že okoli leta 2001 z igralcem Jernejem Kuntnerjem, Violeto Tomič in ostalo ekipo, vendar bi takrat še težko govorili o čisti obliki stand-up komedije. Nastopajoči so se predstavljali preoblečeni v like. Nastopanje skozi lik - denimo zdravnika - je ena izmed različic stand-up komedije, ni pa to njena najbolj čista oblika. Stand-up komik običajno nagovarja občinstvo v prvi osebi - kot on sam. Takšen način nastopanja se je pojavil šele okoli leta 2005, in sicer na več koncih Slovenije hkrati. V Kopru je tako začel stand-up komik Perica Jerković, v Ljubljani se je našlo nekaj posameznikov, v Mariboru je nastal stand-up klub. Panč festival je bila nadgradnja tega razpršenega delovanja, ki je predstavila stand-up komike na enem mestu.

Poznejši razvoj stand-up komedije je bil bliskovit. Leta 2007 je Perica na svoji spletni strani zapisal, da bo kakšen stand up komik po vzoru Hollywooda morda "že" leta 2012 vodil slovenske viktorje. Že istega leta sta oddajo vodila vodila Slon in Sadež (Jure Karas in Igor Bračič), ki jima je leta 2009 sledil Tadej Toš...

Slon in Sadež takrat še nista delovala toliko kot stand-up komika. Toš pa sicer izhaja iz igralskih vrst, a je vabilu k vodenju Viktorjev delno botroval tudi nastop na Panč festivalu. Pozneje so Viktorje vodili tudi drugi stand-up komiki, kot sta Pižama, Vid Valič. Lani in letos sem tudi sam sodeloval.

V čem se stand-up komedija razlikuje od družbenokritične satire?

Stand-up komik govori o stvareh, ki so izključno njegove oziroma avtorske. Ne sme oziroma naj ne bi smel reciklirati nekega vica. Ni pa nujno, da je vsak stand-up komik tudi satirik oziroma, da obravnava družbene teme, kot sta politika in religija.

Kaj je torej glavni namen stand-up komedije? Nasmejati, izobraževati, ponuditi kritično ogledalo družbi, morda o težkih rečeh spregovoriti skozi humor?

Glavna dolžnost stand-up komedije je, da je smešna, ostalo pa je odvisno od sloga, ki ga ima komik. Tako kot znotraj glasbe obstajajo različne zvrsti, tako so tudi nekateri komiki lahko povsem ljudski, spet drugi pa so na prvem mestu kritiki, ki spregovorijo skozi humor. V ZDA sta med slednje sodila George Carlin in Bill Hicks. Stand-up komik mora biti v prvi vrsti zabaven, če pa mu ob tem uspe zraven zapakirati še kakšno sporočilo, pa toliko boljše. To je skoraj nemogoče, če imaš na voljo le pet minut. Novembra pripravljam solo stand-up komedijo v Cankarjevem domu z naslovom Šala je na meni, takrat pa upam, da mi bo uspelo v uri in pol pustiti tudi kakšno globlje sporočilo.

V Zagrebu je leta 2009 prvič potekal Panč festival pod geslom S smehom proti depresiji zaradi recesije. Bi se to geslo prijelo tudi pri nas?

V težkih časih ljudje še bolj potrebujejo sproščujoče stvari, obenem pa najlažje varčujejo ravno pri zabavi. Omeniti velja, da komikom družbene krize ponujajo nov material.

Če se vrneva k slovenskemu Panč festivalu na Ljubljanskem gradu, katerega idejna očeta sta z Andrejem Težakom. Ime naj bi bil poslovenjen angleški izraz za "punch" oziroma "punch line", ki je zadnji del šale oziroma ključni stavek, ki nasmeji občinstvo. Se je tekom let razvila tudi slovenska različica tega izraza?

Beseda punch, ki smo jo poslovenili v panč, se je kar ustalila med stand-up komiki. Upam, da se bo izraz prijel - kot pica recimo.

Od ideja za maskoto - zmajčka?

Iskali smo veselega zmaja - kot simbol Ljubljane. Se pa bojim, da je bolj podoben dinozavru.

Beležite na festivalu večji obisk kot v prvih letih?

Že prvo leto je bil obisk velik in tudi danes ni drugače.

Kje dobite sredstva za festival?

Financiramo se sami. Sredstev še nikoli nismo dobili prek kakšnega razpisa. Nekoč so nam rekli, da smo preveč komercialni. Največji delež dobimo od prodaje vstopnic. Prva leta smo razpolagali z več sponzorskimi sredstvi, danes pa je zaradi recesije sponzorjev manj.

Kaj bo letos novega na Panču?

Vsako leto pripravimo izviren program. Pravilo je, da mora komik pripraviti nov material, za katerega ima na voljo 15 do 20 minut. Nekaj komikov je letošnji nastop odpovedalo, ker nimajo pripravljenega nič svežega, zato pa se bo predstavilo nekaj novih obrazov, ki znajo presenetiti. Letos se nam bosta pridružila tudi Slon in Sadež. Veselim se tudi nastopa srbskega komika Nikole Silića in hrvaških komedijantov, med katerimi bo gotovo blestela simpatična Andrea Andrassy.

Je res, da med stand-up komiki prevladujejo moški?

To je trend po vsem svetu. Sam primerjam to s politiko. Tudi tam je manj žensk. Mogoče zato, ker se ženske ne želijo izpostavljati na takšen način. Moškemu je všeč, če v nedeljo zvečer zabava občinstvo v nekem lokalu, medtem ko si večina žensk verjetno takrat želi biti doma z družino. To ne pomeni, da so ženske manj duhovite od moških, pač pa, da ne želijo tega dokazovati na odru. Je pa zanimivo dejstvo, da na svetovni ravni med stand-up komičarkami velik odstotek zavzemajo lezbijke.

Vas primerjajo z ameriškim komikom Jerryjem Seinfeldom. Se lahko poistovetite z njegovim slogom? Kdo je vaš idol?

Mogoče sva si s Seinfeldom podobna po "obzervacijskem stilu". Seinfeld je mojster opazovanja, opazi vsako malenkost. Sicer mi je zelo všeč angleški komik Eddie Izzard, ki ima evropski stil komedije. Včasih je abstrakten, včasih malce preveč bizaren, pa vendar je on tisti, ki me je navdušil za tovrstno nastopanje.

Pravijo, da ste zaradi neškodljivega humorja priljubljeni povsod?

Že po naravi sem neškodljiv (smeh). V glasbi bi me verjetno uvrstili v pop. Beseda izvira iz besede popularen, namenjen večjim množicam. Stvari, ki jih govorim, so vzete iz vsakdanjega življenja, zato se lahko redko kdo konkretno prepozna v njih v tej meri, da bi bil užaljen.

Zadnjo nagrado ste prejeli julija na festivalu Lent. Kako poteka ocenjevanje komikov?

Težko je ocenjevati objektivno. Nekomu bo všeč nek slog, drugemu ne bo. Do zdaj imam že kar nekaj nagrad, pa tudi neprijetno izkušnjo z lanskega tekmovanja v Londonu, kjer se kljub bučnemu aplavzu, pohvalam organizatorja in dejstva, da mi je več kot polovica občinstva dejala, da so glasovali zame, nisem uvrstil v nadaljnjo fazo tekmovanja. Ob tej odločitvi sem začutil precej nacionalizma, morda pa v žiriji niso videli potenciala v nekom, ki je imel čez nekaj dni že let nazaj v domovino.

Veliko stand-up komikov je veščih poleg slovenščine še vsaj hrvaščine, srbščine in angleščine. Kako je nastopati v tujem jeziku?

Slovenci smo primorani nastopati v tujih jezikih. Jaz prihajam iz Brežic, kot otrok sem gledal hrvaške risanke in se tekom let naučil toliko hrvaščine, da lahko v njej nastopam. Sem se pa pred nastopi na Hrvaškem dobil s hrvaškimi kolegi in se posvetoval glede določenih izrazov. Pri angleščini je problem izgovorjava. Če se bo nek Anglež osredotočil na napako v izgovorjavi, bo šla šala mimo.

Kakšno usodo napovedujete stand-up komediji v Sloveniji?

Mislim, da bo podobno kot z rap glasbo. Ko je prišla, je bila večina skeptična do nje oziroma se je spraševala, kako bo uspela pri nas. Večkrat me kdo vpraša, če si lahko smešen v Sloveniji. Mi bomo sledili svetovnim trendom in upali na najboljše. Trenutno smo še v fazi, ko marsikdo pride prvič na stand-up komedijo in ne ve, kaj pričakovati. Ko se bo to področje bolj razvilo, bodo tudi posamezniki znali ločevati med bolj in manj izvirnimi stand-up komiki.