Pesnik Milan Jesih ne mistificira, ima se za obrtnika

Jesihov pesniški opus je zelo obsežen, podpisuje tudi več dram in okoli 40 prevodov pomembnih del svetovne književnosti. Na vprašanje STA, kako se je z leti spreminjal njegov pesniški izraz, je dejal: "Razume se, da se v štirih desetletjih človek razvija, razvijajo pa se tudi okoliščine, v katerih živi. Zamenjala se je celo zastava. Ob vsem tem ne bi smelo biti presenetljivo, da se je spreminjala tudi poezija iz neke parodičnosti v resnejšo zavezanost." Na Jesihov pesniški izraz je, kot je dejal, vplivalo predvsem "ukvarjanje z verzi, verzi in še verzi".

Jesih samega sebe ne razume kot pesnika temveč kot obrtnika. Zato ima več razlogov: "Prvič poudarjam tehnično delo z besedami, o drugem pa je nemogoče govoriti. Vse drugo je tudi zame skrivnost. Kaj vse to je, od kod pride... stvari ne bi rad mistificiral, zato se izogibam govoriti o tem. Nisem kateri od tistih voltairjanskih kritičnih intelektualcev, ta diskurz mi je zaklenjen. Ukvarjam se pač s tem, da delam verze, tako kot dela na primer čevljar obutev."

Tudi v svojih prevodih se trudi poiskati najprimernejše besede, ki bi kar najbolje preslikale idejo in ritem izvirnika v slovenščino. Po njegovih besedah so tudi prevodi pripomogli k temu, da se je v svojem pesništvu obrnil k formalno urejenemu, stopično organiziranemu, rimanemu verzu. Po štirih desetletjih ukvarjanja z jezikom je Jesih prevedel nekaj 10.000 verzov, večji del za gledališče, kar 15 je del Williama Shakespeara.

Da se je posvetil tudi dramatiki, je po njegovih besedah "pač naneslo". K temu sta, čeprav je "proletarski otrok", pripomogla okolje in šola. Spomni se, da se je literaturo v nasprotju z današnjim časom, tedaj cenilo. "Zdelo se mi je, da opravljam častno delo, ki me je zanimalo. Poleg tega pa je bilo za zafrustriranega fantka izziv to, da lahko poskusi, ne da bi nastopal," je dejal.

Ugled literatov v slovenski družbi je začel očitno padati po osamosvojitvi. V tem kontekstu se Jesihu "zdi zelo zdravo", da so se literati vrnili za svojo ustvarjalno mizo, po drugi strani pa bi pričakoval, da bi tisti, ki so odgovorni za druge stvari, te opravljali tako, kot je treba.

V sklopu festivala Dnevi poezije in vina bodo danes ob 18. uri v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju odprli razstavo naslovnic Jesihovih pesniških zbirk in dram. Razstava bo na ogled v odpiralnem času knjižnice do konca septembra. Po besedah v knjižnici zaposlene Lilijane Klemenčič, ki je postavitev pripravila, želijo z razstavo svoje uporabnike spodbuditi k izposoji zbirk poezije, saj opažajo, da po njih segajo le redki bralci.

O tem, kako obsežna je Jesihova pesniška bera, s svojo zajetnostjo priča knjiga Zbrane zbirke, ki je nedavno izšla v zbirki Beletrina Študentske založbe. Delo vključuje vse Jesihove zbirke, nekaj pesmi, ki vanje niso bile zajete, pa tudi nekaj novih pesmi, ki bodo v knjižni izdaji najverjetneje izšle prihodnje leto.

Ob izidu dela je Jesih za STA še dejal, da je počaščen, da je knjiga zbranih zbirk izšla, po drugi strani pa je občutek tudi malo grenak, saj bi sam marsikatero pesem izpustil. Toda drži se principa, da mora biti, kar je objavil in podpisal, dostopno.

V sklopu festivala Dnevi poezije in vina bo v Ptujski kleti v soboto dopoldne potekala tudi okrogla miza o Jesihovi poeziji, na kateri bosta poleg pesnika sodelovala še David Bedrač in David Bandelj. Povezoval bo Aleš Šteger.