Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 25. avgusta - Pri Cankarjevi založbi je izšel izbor pesmi Mircea Cartarescuja, pri založbi Miš pa zgodbe Nataše Konc Lorenzutti pod naslovom Kakšno drevo zraste iz mačka. Založba KUD Logos je izdala študijo Ljubezen do književnosti in hrepenenje po Bogu Jeana Leclercqa, založba Modrijan pa zbirko Aleksandre Kocmut o pogostih pravopisnih kavljih.
MOTORNO KOLO, PARKIRANO POD ZVEZDAMI - IZBRANE PESMI MIRCEA CARTARESCUJA
Mircea Cartarescu je že v 80. letih, ko se je romunska književnost dušila pod zadnjimi pritiski cenzure, radikaliziral romunsko poezijo. Ustvaril je avtentičen, unikaten in neponovljiv pesniški svet. Njegova poezija je polna življenja, vsakdana, znanega in pozabljenega. Cartarescu sam poudarja, da se je boril za "preklop na resničnost" v romunski poeziji. Pesnik se ne boji čustvenosti, jeze, frustracij, veselja, razgalja dušo, telo in um do skrajne meje doživljanja jaza tu in zdaj. Ta antologija je prerez celotnega pesniškega ustvarjanja Cartarescuja, lanskoletnega prejemnika mednarodne literarne nagrade vilenica. Pesmi je prevedel Aleš Mustar.
KAKŠNO DREVO ZRASTE IZ MAČKA - ZGODBE DVEH BRATOV IN NJUNE MLAJŠE SESTRE
Za skrivnostnim naslovom se skriva 11 zgodb, ki jih izmenično pripovedujejo trije prvoosebni pripovedovalci, dva brata in njuna mlajša sestra. Postavljene so v družinsko in deloma šolsko okolje, ki je že zaradi večjega števila otrok izjemno dinamično. Avtorica Konc Lorenzuttijeva opisuje situacije, ki so jih, vsaj podobne, vsi kdaj doživeli: težave z domačo nalogo, zmrdovanje nad hišnimi opravili, spopad z ušmi, hišni ljubljenčki, igranje predsednikov in ministrov, dojenčki pri hiši in druge. To počne na duhovit in domiseln način, na prvi pogled simpatično nepretenciozno, a dramaturško dodelano. Vinjetne ilustracije je prispevala Ana Zavadlav.
LJUBEZEN DO KNJIŽEVNOSTI IN HREPENENJE PO BOGU - UVOD V MENIŠKE AVTORJE SREDNJEGA VEKA
Jean Leclercq (1911-1993), benediktinski menih iz Clairvauxa ter priznani teolog in medievalist, se v študiji sprašuje, kakšno je bilo duhovno okolje, v katerem so nastali najstarejši srednjeveški rokopisi, tudi prvi ohranjeni spomeniki knjižne kulture na naših tleh, shranjeni v NUK v Ljubljani. Delo je nastalo na podlagi predavanj, ki jih je avtor imel pred več kot pol stoletja na Inštitutu za meniške študije sv. Anzelma v Rimu. Kot piše prevajalka dela Jelka Kernev Štrajn v spremni besedi, je posebna vrednost Leclercqovega dela, da pridige, hagiografije, pisma in pesmi samoumevno obravnava kot literarna besedila.
PRAVIPIS - ZBIRKA POGOSTIH PRAVOPISNIH KAVLJEV Z NEKAJ NAPOTKI
Priročnik pesnice in pisateljice, prevajalke, urednice in lektorice Aleksandre Kocmut se posveča pogostim napakam, ki jih je po več desetletjih rednega branja zbrala v skoraj vseh vrstah besedil in medijev. Namenjen je vsem tistim, ki se v praksi pogosto srečujejo s pravopisnimi, skladenjskimi in jezikovnimi vprašanji, pa ne utegnejo za vsakim odgovorom posebej brskati po gradivu. Priročnik ponuja tudi nekaj jezikovnih pomislekov in razmislekov ter nekaj navodil za delo z elektronskim slovarjem in pravopisom. Napisan je v preprostem jeziku, s poenostavljenimi razlagami in je podprt s čim preprostejšimi primeri.