Nadja Valentinčič Furlan za STA: Tematska pot Na svoji zemlji brez domačinov ne bo živela

Nadja Valentinčič Furlan, po izobrazbi diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, je avtorica tematske poti Na svoji zemlji. V Slovenskem etnografskem muzeju vodi kustodiat za etnografski film. Ko je prišla študirat v Ljubljano, je na vprašanje, kje je doma, odgovarjala: "V Podbrdu v Baški grapi." "Kje pa je Baška grapa?" "Tam, kjer je bil posnet film Na svoji zemlji."

Slovesnost ob 60-letnici filma leta 2008 je pokazala, da se še živeči ustvarjalci in prebivalci, ki so prisostvovali snemanju, z nostalgijo spominjajo tega dogodka. Tudi v Podnanosu so se nedavno spomnili Tistega lepega dne, kar navaja k sklepu, da prvi slovenski igrani celovečerci v krajih, v katerih so jih posneli, še niso padli v pozabo. Je tudi to eden od razlogov za tematsko pot?

Ugotavljam, da se je Štiglic od vseh naših režiserjev najbolj znal približati ljudem na terenu in jih vključiti v svoje filme tudi kot statiste, pa pri prevozih in preskrbi. Kot je zapisal v svojih spominih v Ekranu, je v Baški grapi poskrbel, da so preprosti vaščani razumeli, kaj je film tako, da jim ob večerih prikazoval filme, povedal jim je tudi, kako bo izgledal njihov film. Ko je Štiglic videl igralce v novih kostumih, jih je poslal k vaščanom, da so jih zamenjali za njihova ponošena vsakdanja oblačila. Nekateri člani ekipe so spali na Mostu na Soči, mnogi pa po hišah na Grahovem in Koritnici.

Film so snemali v času povojne obnove v skromnih razmerah, zato so pogosto improvizirali. Mnogi igralci in vsi domačini so vojno prej doživeli na lastni koži, zato so se zlahka vživeli v filmske prizore in so strah ob streljanju talcev ali veselje ob osvoboditvi enostavno podoživeli. Bilo je veliko trenutkov, ki so povezali ekipo in domačine, zato je film Na svoji zemlji ostal obojim tako zelo v spominu. O filmu se zelo redko piše z vidika lokalne skupnosti in prostora, kjer je bil film posnet, tematska pot pa bo interpretirala tudi ta zorni kot.

Kdo je pravzaprav dal pobudo za ta projekt?

Leta 2007 je profesor Karl Stuhlpfarrer z Dunaja kot vodilno temo Poletne jezikovne šole v Bovcu izbral film in narod. Študente je želel peljati v kraje, kjer je bil posnet film Na svoji zemlji. Ko sem snovala program ogleda, sem se povezala z vaščani, ki so sodelovali pri snemanju. Takrat sem odkrila, kako zelo so domačini navezani na film: filmske stavke znajo na pamet in vsako leto prirejajo srečanje pod imenom Na svoji zemlji - danes. Zato sem dala pobudo, da znanje, shranjeno po različnih ustanovah, pri posameznikih in na terenu povežemo v tematsko pot, ki bo ostala prihodnjim rodovom.

Baško grapo je kot prizorišče snemanja predlagal Ciril Kosmač, avtor scenarija in prijatelj Franceta Bevka, ki je bil doma v Zakojci nad Grapo. Zakaj ravno Baška grapa?

Scenarij za film je Kosmač priredil po svoji noveli Očka Orel. Ta se dogaja v Vipavski dolini, scenarij pa je že v prvi različici umestil v Baško grapo, ki jo je dobro poznal. Filmska ekipa je leta 1947 na terenu iskala snemalne lokacije za posamezne prizore. Štiglic je v svojih spominih na snemanje opisal, kako so se pripeljali s cerkljanske smeri čez Bukovo in ko so pogledali v Baško grapo, je pred njim zaživel partizan Sova z besedami: "Stane, glej jo, našo Grapo." Ohranjene so tudi fotografije teh trenutkov, scenski fotograf Erminio del Fabbro je namreč v času snemanja naredil več kot 2000 fotografij, ki jih hranijo v Slovenski kinoteki.

Štiglic opisuje tudi, kako je igralce, ki so prej nastopali zgolj v gledališču, v Baški grapi spet učil naravnega govorjenja. Na začetku snemanja je bil star šele 27 let, zato je vredno občudovanja, da je tako dobro vodil celotno ekipo, domačine, vojake jugoslovanske vojske in nekaj nemških ujetnikov ter v tistih razmerah posnel takšen film. K filmu so ga najprej povabili kot pomočnika režiserja, ker pa niso bili zadovoljni s posnetki prve ekipe, so ga postavili za glavnega režiserja. V filmu ni bil uporabljen niti en kader prve ekipe, če pa bi se kateri kje našel, bi bilo to pravo odkritje za zgodovino slovenskega filma.

Kako bo pot predstavila film?

Pripravili smo zgibanko in osem tematskih tabel, ki prikazujejo najpomembnejše filmske odlomke: dva sta bila posneta na Grahovem ob Bači, dva na Koritnici, en pod železniškim viaduktom, kjer v filmu minirajo progo, uvodni kader oziroma pogled na obe vasi pa so posneli na lokalni cesti proti Zakojci. Mnogi bodo radi prehodili teh 15 kilometrov, zaradi starejših ljudi in družin z manjšimi otroki pa bomo tablo z enako vsebino postavili bližje obema vasema. Ta različica je dolga le osem kilometrov. Celo gibalno ovirane osebe bodo lahko dostopale do večine tabel, s prevozom tudi do najbolj oddaljene.

Vsaka tematska tabla bo povezala izbran prizor s točko, kjer je bil posnet, in omogočila primerjavo, kaj se je v 65 letih spremenilo. Mladim obiskovalcem bo namenjena Orličeva zgodba in poljudna razlaga filmskih elementov, kot so filmski čas, filmski prostor, struktura filma, filmski liki. Medijski točki in spletna stran bodo prinašale televizijske in radijske oddaje o Štiglicu, Kosmaču, snemalcih Ivanu Marinčku in Ivu Belcu ter tehničnem izumitelju Rudiju Omoti.

Za zahtevnejše obiskovalce bo na spletni strani dostopen izbor 30 poljudnih in strokovnih člankov o filmu. Ob 20-letnici Štigličeve smrti in 65-letnici filma bomo maja prihodnje leto pripravili posvet, na katerem bo celostno ovrednoten film in tudi te prispevke bomo dodali na splet. Razpis za kratke filme Jaz na svoji zemlji pa bo mlade ustvarjalce spodbudil, da razkrijejo, kaj jim pomeni "na svoji zemlji".

Bo spomenik filmu pred vaško gostilno, edini spomenik slovenskemu filmu, kakorkoli vključen v tematsko pot?

Pobudo za spominsko obeležje je dalo tedanje Društvo slovenskih filmskih delavcev. Iz objav v letu 1975 lahko razberemo, da so filmski ustvarjalci tedaj praznovali 30-letnico slovenske kinematografije, saj je od premiere filma minilo šele 27 let. Spomenik bo seveda vključen v tematsko pot, ob njem bo stala zaključna tabla, v bližnji okrepčevalnici pa bodo obiskovalci na medijski točki lahko pogledali arhivsko oddajo Televizije Slovenija o tem dogodku. Druga medijska točka bo v tematski sobi Na svoji zemlji v dvorani Krajevne skupnosti Grahovo ob Bači.

Koliko časa bo potrebnega za celotno pot in kdo bo skrbel za vodenje in morebiten prevoz?

Za daljšo različico poti bodo potrebne štiri ure in pol zložne hoje, za krajšo različico pa dve uri in pol. Seveda bo pot možno pregledati tudi v krajšem času in se do najvišje točke zapeljati z avtom. Programe bo izvajalo Društvo Baška dediščina, ki bo skrbelo tudi za lokalne vodnike. Za skupine smo pripravili več programov: v dvorani krajevne skupnosti si bodo lahko ogledali film ali izbrane odlomke in razstavo Tolminskega muzeja iz leta 2008, potem pa bodo izbrali primerno različico poti. Tematski dan bodo lahko povezali z ogledom razstave v Jakovkni hiši v Podbrdu, Bevkove mladostne hiše v Zakojci, Kosmačeve rojstne hiše na Slapu ob Idrijci, Partizanske bolnice Franja na Cerkljanskem, tudi Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači. Kombinacija s Kinodvorom in Kinobalonom pa bo ponudila ogled filma in pogovor v Ljubljani ter kasneje obisk tematske poti v Baški grapi.

Kolikšno zanimanje si obetate?

Verjamemo, da bo pot pritegnila vse starostne skupine, tako domačine kot obiskovalce, ki bodo te kraje odkrivali prvič. Računamo na ljubitelje filma in literature ter na vse, ki verjamejo v svobodo in mir. Med tednom si obetamo obisk šolskih skupin, skupin upokojencev in društev. Posamezniki, družine in manjše skupine bodo verjetno prišli ob koncu tedna in morda ostali še kakšen dan več, saj bo na spletni strani naveden seznam kulturne in naravne dediščine Baške grape.

Nosilec poti je Občina Tolmin, partnerjev je veliko. Kje ste zagotovili slabih 48.000 evrov, kolikor je vreden projekt?

Tematsko pot financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v višini 85 odstotkov, preostanek pa Občina Tolmin. Projekta sicer ne bi mogli pripraviti brez nacionalnih ustanov s področja filma, nacionalnih in regionalnih muzejev, izobraževalnih ustanov ter lokalne skupnosti in društev. Zelo pomembno se nam zdi, da je pri nastajanju poti sodelovala lokalna skupnost, saj bo ta polno zaživela samo, če jo bodo vaščani čutili za svojo in zanjo skrbeli.

Iz igralske ekipe sta še živa Štefka Drolc in Aleksander Valič. Koga boste še povabili na odprtje 6. oktobra?

Med povabljenimi gosti bodo vsi živeči člani ekipe in partnerji. Vabimo tudi vse ljubitelje Baške grape, vse, ki jim je mar za slovenski film, in vse, ki jih zanima prva slovenska tematska pot, posvečena filmu.