Na evropski dan judovske kulture v Mariboru na ogled faksimili sarajevske Hagade

Sarajevsko Hagado, ki velja za enega najdragocenejših kulturnih spomenikov judovstva in iluminiranih rokopisov srednjega veka, spremlja vznemirljiva zgodovina. Hagada je nastala leta 1350 v Barceloni, ob množičnem izgonu sefardskih Judov s Pirenejskega polotoka pa je dragocena knjiga leta 1492 zapustila Španijo, so zapisali pri Sinagogi Maribor. Od leta 1894 jo hrani sarajevski Narodni muzej, kjer so jo skrbno hranili in obvarovali pred tatovi, tako v času druge svetovne vojne kot med zadnjim obleganjem Sarajeva.

Na roko pisana Hagada, ki pripoveduje zgodbo o judovskem izgonu iz starega Egipta, ima neprecenljivo vrednost. Kot je za sobotno izdajo Večera dejal poznavalec Hagade Enver Dragulj, je New York Times pred leti objavil, da je knjiga vredna 700 milijonov dolarjev, kar pa se mu zdi nekoliko pretirana ocena.

Leta 2006 je bosanski založnik v sodelovanju z Judovsko skupnostjo v Sarajevu pripravil faksimilirano izdajo in leto pozneje tudi monografijo o knjigi. Original Hagade so videli le redki, v muzeju jo hranijo v trezorju.

Razstava z naslovom Sarajevska Hagada, ki sodi tudi pod okrilje EPK, bo v sinagogi na ogled do 30. oktobra, nato se bo predvidoma selila še v Sarajevo, na Dunaj in morda v Berlin.

Letošnji evropski dan judovske kulture obeležujejo še v Ljubljani, Lendavi, Murski Soboti in na Ptuju. Osrednja tema bo judovski humor, za katerega velja, da ga določa intelektualna nota ter se giblje med solzami in smehom.

Do 27. septembra bo potekal bogat program, od razstav, različnih predstavitev do glasbeno-literarnih in gledaliških dogodkov.

Namen evropskega dneva judovske kulture je najširšo evropsko javnost seznanjati z judovsko zgodovino in kulturo ter njunim vplivom na evropsko kulturno in družbeno dogajanje v različnih zgodovinskih obdobjih.