Miha Turšič za STA: Če je Prešeren naš humanistični junak, naj bo Potočnik junak znanosti

"Nikakor ne nameravamo trditi, da bomo za vse večne čase navezani na zemeljsko območje in le na bližnja nebesna telesa," je vzkliknil Herman Potočnik Noordung leta 1928 v knjigi Problem vožnje po vesolju. Sledile so generacije astronavtov, ki so realizirale ta prastari sen človeštva in poletele v vesolje. Kot Živadinov, Zupančičeva in Turšič so se učile tudi iz Potočnikove knjige. Kaj čaka prihodnje generacije vesoljeplovcev? Kaj lahko te najdejo v Potočnikovem delu? Kje se srečajo umetnost in znanost, kultura in tehnologija?

Nekatere odgovore bo ponudila že prva stalna razstava Herman Potočnik Noordung: 100 monumentalnih vplivov, s katero bodo v četrtek odprli KSEVT. Kot je povedal Turšič, bo ob odprtju Vitanje z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) nagovoril tudi kozmonavt Jurij Ivanovič Malenčenko, ki je te kraje obiskal že lani.

Raziskave vesolja so se doslej posvečale njegovi vojaški in komercialni uporabi, zato v KSEVT pozivate h kulturalizaciji vesolja. Kaj pomeni ta koncept?

Obrat je opravil že Herman Potočnik. Po prvi svetovni vojni je močno zbolel, se posvetil raketnemu študiju in leta 1928 izdal knjigo Problem vožnje po vesolju - Raketni motor. To je temeljno delo kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij s humanističnim obratom. V času, ko so se Potočnikovi sodobniki ukvarjali z raketnimi tehnologijami, se je Potočnik posvetil tudi vprašanju, kako bivati v vesolju. Zaradi tega to ni le pomembna, temveč temeljna knjiga vesoljske znanosti. Večina raziskovalcev vesoljskih tehnologij je ta humanistični obrat opravila šele po drugi svetovni vojni.

KSEVT v vesoljske programe, poleg obstoječih znanj, uvaja humanistiko in umetnost. Kot novo izbiro nasproti obstoječim nacionalno-varnostnim, nacionalno-civilnim in komercialnim programom predlagamo kulturni vesoljski program. Program, ki se poleg razumevanja naših bližnjih in daljnih obdajanj posveča predvsem vprašanjem človeškega v "dosegljivem" vesolju.

Že več let si prizadevate, da bi primabalerina Mateja Rebolj odšla na Mednarodno vesoljsko postajo.

Kot pred sto leti ni bilo samoumevno, da gre človek v vesolje, tako danes ni samoumevno, da gre umetnik v vesolje. Ker so se vesoljski programi oblikovali najprej iz umetnosti in filozofije, je po tolikšnem času logično, da poleti v vesolje tudi umetnik oziroma umetnica. Umetnik z umetniško misijo še ni poletel v vesolje. Ena od pomembnejših nalog KSEVT je, da to postane samoumevno.

KSEVT bo z rezidenčnim programom presegel delitev in pogosto tudi hierarhijo naravoslovcev, inženirjev na eni in humanistov, umetnikov na drugi strani.

Protokole prijavljanja in metode izvedbe projektov v rezidenčnem programu bomo določili šele v naslednjem letu. Naša naloga je proizvajanje infrastrukture. Umetniki in znanstveniki brez sistematičnosti lahko porabijo polovico življenja, da pridejo do možnosti za realizacijo svojih projekcij. Naša naloga je, da jim omogočamo dostop do vesoljskih središč ter zbližamo kulturne, umetniške in znanstvene institucije.

Produkti kompozitnih projektov bodo knjige, filmi, razstave, spletne manifestacije in satelitski sistemi. Naštete kulturne aplikacije bodo vmesniki do različnih znanj, ki bodo umetnikom in znanstvenikom omogočale avtorefleksijo.

Bo KSEVT tudi nekakšen inkubator podjetniških idej?

Ne. KSEVT je razvojni kulturni pospeševalnik. Ko omogočamo razumevanje vedenja, omogočamo razvoj. Zato je bolj pospeševalnik razumevanja kot poslovanja. Tu se bodo kulturne aplikacije predvsem razvijale, manifestirale pa se bodo tako v institucijah vesoljskih programov kot tudi v kulturnih institucijah. Dosežki se ne bodo manifestirali samo v Vitanju, temveč predvsem v Londonu, Düsseldorfu, Zagrebu, Banja Luki, Kalugi, New Orleansu. Kulturni vesoljski program ima velik potencial, ker človeka bolj osrečuje razumevanje nečesa novega kot zgolj zabava ali fascinacija.

Razstavni prostor KSEVT ima okrogle stene in nagnjena tla. Zakaj?

Gravitacija je v vesolju redka dobrina. Na zemlji je je sicer v izobilju, toda naša naloga je, da jo ozavestimo. Gravitacija nam služi tudi kot izhodišče, ki nas spodbuja, da razstave postavimo na metodološko primeren način. Sledimo tradiciji konstruktivizma in suprematizma. Manifestacija se tako dogaja v prostoru neodvisno od sten in tal kot zapoveduje evropski modernizem. V tržaškem konstruktivističnem ambientu so lebdeče oblike stopile s sten in naselile prostor. Nadaljujemo tradicijo slovenske avantgarde, kot smo zvesti Noordungu, smo zvesti tudi njej.

Živadinov je leta 1995 krstno uprizoril predstavo Noordung, ki se bo zaključila leta 2045 v Zemljini orbiti. Katero točko v razvoju tega polstoletnega projekta predstavlja KSEVT?

Po vstopu v Center za usposabljanje kozmonavtov Jurij Gagarin (1998), po predstavi Biomehanika Noordung v pogojih breztežnosti (1999) in po prvi ponovitvi petdesetletne gledališke predstave Noordung (2005) je KSEVT četrta razvojna točka (2012) Dragana Živadinova. Peta je polet umetnice Mateje Rebolj v vesolje.

Kolikšen bo letni proračun za program KSEVT?

Osrednja sredstva se obetajo iz evropskih skladov. Že ko smo imeli razstavo o Potočniku v Bruslju leta 2006, so ga komisarji podprli kot projekt, ki je v vseh pogledih evropski, ker združuje in povezuje. Finančne projekcije za program se gibljejo med 200.000 in 300.000 evrov letno na lokalno-regionalni ravni, vendar je še nekaj neznank: stroški obratovanja stavbe, odziv in obisk javnosti.

Kdo vse bodo obiskovalci KSEVT?

Nagovarjali bomo geografski krog Zagreb, Gradec, Trst, Pulj ter družine, šole in kolesarje. Tako kot širša javnost pozna Prešerna in Vrbo, tako želimo skozi mitsko infrastrukturo ozavestiti Potočnika in Vitanje. Oba sta pomembna za nacionalno zavest. Če je Prešeren naš humanistični junak, naj bo Potočnik naš junak znanosti.

Junaki potrebujejo malo žlahtnega mitotvorjenja. Kako trojka Živadinov-Zupančič-Turšič sicer razvija in brusi ideje? In kdaj jih obelodani?

Z mitom potujemo v preteklost, s tehnologijo v bodočnost. Ideje gradimo v dvojini. Manifestiramo pa vsakih deset let.