V sklopu Vilenice srečanje Albaharija in Novaka: Ko estetika zanosi z etiko

Literarni večer je vodil pesnik, esejist in profesor Aleš Debeljak, ki je dober poznavalec opusov obeh avtorjev. Med drugim je prispeval spremno besedo k prevodu Albaharijevega romana Vaba. Kot je dejal, je Albaharija kot nadebudni pisec začel odkrivati v 80. letih, izpod njegovega "uredniškega plašča" pa so takrat izhajali tudi mnogi minimalistični in postmodernistični avtorji.

Albahari v kratkih zgodbah in obsežnejših romanih vedno znova izpostavlja krhko arhitekturo posameznikove duše, katere dileme, globine in ostrine ostajajo univerzalno enake, je za STA povedal Debeljak in dodal: "Ne prepušča se opazovanju lastnega popka, temveč z blagim glasom liričnega mojstra opozarja, da ni tujcev na svetu in da je največji tujec človek sam sebi."

Po Debeljakovih besedah se je Albahari vselej upiral sploščitvi na aktualne ideologije: njegove pripovedi so zato "novica, ki ostane in ne zastari kot včerajšnji časopis" in v katerih "je estetika noseča z etiko". Albahari je prebral zgodbo "Zlatna ribica" (Zlata ribica), ki je, kot je dejal, precej politična zgodba, sklene pa se z aluzijo na beograjsko skupino Partibrejkers.

Debeljak je prispeval tudi spremni zapis k prevodu Novakovih izbranih pesmi z naslovom Mojster nespečnosti (The Master of Insomnia), ki je s pomočjo festivala izšel v zbirki Slovenian Literature Series ameriške založbe Dalkey Archive Press. Po Debeljakovem prepričanju se Novak v svojem celotnem pesniškem opusu za odrasle kaže kot očividec svojega časa: je priča, ki na dokumentarni ravni poroča o dogodkih, obenem pa je videc, nekdo, ki vidi dlje kot ostali, je vizionar.

Novak je prebral pesmi Meje in Tvoj vonj iz svoje zbirke Alba (1999). Kot je dejal, ga z Albaharijem druži mladost, ki sta jo oba preživljala v Beogradu. Debeljak je dodal, da jima je skupen določen obrat, v katerem se nista odpovedala estetiki, ko sta v 80. in 90. letih izražala svojo etično in politično držo.

Na povabilo Debeljaka je občinstvo nagovoril tudi John O'Brien, ustanovitelj založbe Dalkey Archive Press. Kot je dejal, festivala, kot je vileniški, v ZDA ni in po svetu ga zelo čislajo, velja za enega pomembnejših, čeprav poteka "bolj tiho". Založba je s pomočjo Vilenice poleg Novaka v svet ponesla še dela Vitomila Zupana, Borisa Pahorja, Vlada Žabota, Andreja Blatnika in Draga Jančarja. "Kar počnem, ni nič junaškega. Vodi me sebičen motiv: te knjige lahko preberem le, če jih prevedemo," je dejal O'Brien.

V torek se bodo na predvečerih po Sloveniji in v Trstu predstavili še nekateri gostje letošnje 27. edicije festivala, v sredo pa se bo s tradicionalnim večernim dogodkom v Lipici, na katerem bodo podelili pisateljsko štipendijo Srednjeevropske pobude avtorici Ajli Terzić iz BiH, začel glavni del tega največjega slovenskega literarnega festivala.

Vilenica bo pribežališče literarnim navdušencem in "avtorjem nomadom" nudila vse do sobote, ko bodo zvečer v kraški jami, po kateri festival nosi ime, Albahariju podelili glavno nagrado festivala.