Na hitro prelistano 8.9.2012 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 8. septembra - Pri Cankarjevi založbi so izdali roman poljskega pisatelja Stefana Chwina Predsednikova žena, pri založbi Modrijan pa roman Erice Johnson Debeljak, naslovljen Antifa cona. Pri Sanjah je izšlo delo Alme Karlin z naslovom Isolanthis: Roman o potopu celine, pri Krtini pa teoretsko delo Tee Logar Ljudje kot sredstva: Izkoriščanje v osebnih odnosih.

PREDSEDNIKOVA ŽENA - ROMAN POLJSKEGA PISATELJA O POLITIČNIH SPLETKAH NA POLJSKEM IN DRUGOD

Predsednikova žena ponuja zgodbo Krystyne, žene poljskega predsednika, ki po ugotovitvi, da jo mož vara, pobegne iz predsedniške palače. Med begom se skriva pri sumljivi verski sekti in zaljubi v njenega voditelja. Ko skrivnostnega guruja aretirajo, ga poskuša za vsako ceno rešiti. Pri tem se zaplete v vrtince svetovne politike. Protagonistkino zgodbo pripoveduje Nick Karpinsky, pacient bolnišnice za duševno bolne na Floridi, ki je edini pričevalec o Krystyninem življenju. Knjiga, ki je bila na Poljskem objavljena leta 2005, svojo zgodbo političnega trilerja navezuje na številne škandale tako sodobne poljske kot tudi ameriške in svetovne politike. Kljub temu zunanje dogajanje v njej preglasita premislek o etičnih razsežnostih modernega življenja in prikaz človekove nebogljenosti v kleščah lokalnih in globalnih interesov. Stefan Chwin (1949) je pisatelj, esejist, literarni zgodovinar in profesor literature na Gdanski univerzi. Napisal je več romanov. Pričujoči je avtorjeva prva v slovenščino prevedena knjiga. Za prevod je poskrbela Jana Unuk.

ANTIFA CONA - ROMAN O ODRAŠČANJU IZPOD PERESA ERICE JOHNSON DEBELJAK

Avtorica v romanu raziskuje meje in pripadnosti med mladimi. Njihove zgodbe se zdijo navadne otročarije, vse dokler v bližnji jami ne odkrijejo trupla sovrstnika. To je priložnost, da se povsem od blizu srečajo s smrtjo. V zgodbo se vplete lokalni policijski inšpektor, s čemer se njegovo življenje preplete z življenjem mladostnikov, ki sebe imenujejo "antifajevci,". Mračni dogodek obudi tudi nekatere stare zamere in dogodke iz preteklosti. Johnson Debeljakova s pričujočim romanom odpira novo poglavje v svojem ustvarjanju. Če jo v prejšnjih delih vežeta tematiki tujstva in pripadnosti, je tokrat naredila vznemirljiv zasuk. Antifa cona se namreč spogleduje s kriminalko, čustveno jedro romana pa avtorica zgradi na najstnici Ini. Avtorica se tako povsem oddalji od avtobiografske proze, na njeno mesto stopi tema odraščanja. Roman je poslovenil Andrej E. Skubic. Erica Johnson Debeljak (1961) je slovensko-ameriška pisateljica in prevajalka. Objavlja tako v Sloveniji kot v ZDA. Poleg pričujočega romana so v Sloveniji izšla še dela Tujka v hiši domačinov, Srečko Kosovel: Pesnik in jaz, Tako si moj ter Prepovedani kruh.

ISOLANTHIS - PRVI PREVOD ROMANA ALME M. KARLIN

Delo Alme M. Karlin Isolanthis: Roman o potopu celine je prvi prevod dela po letu 1936, ko je izšlo v nemščini. V njem avtorica seže v mogočno prostorje visoko razvite civilizacije Atlantide. Po smrti kralja se dvigne plamen boja za oblast. Lesketa krone si zaželita naslednika Atarikitli in Arototec. Ko v Pozejdonijo prispe kralj temne zemlje, faraon Ramon Phtha, se mesto prestraši. Čedni mladenič se usodno zaljubi v Isolanthis, dedno princeso, v žilah katere teče čista kri prastarega rodu. Alma M. Karlin (1889-1950) je bila slovenska popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica. Njen opus po do sedaj zbranih podatkih obsega 24 objavljenih knjig ter več kot 40 proznih del. Pisala je v glavnem v nemščini, nekaj tudi v angleščini. Pričujoči roman je prevedla Mateja Ajdnik Korošec.

LJUDJE KOT SREDSTVA - FILOZOFSKO DELO O IZKORIŠČANJU V OSEBNIH ODNOSIH

Logarjeva se v delu posveča filozofski analizi koncepta izkoriščanja v osebnih in intimnih odnosih, pri čemer opozarja, da definicija tega koncepta ostaja nejasna in izmuzljiva kljub njeni pogosti rabi v filozofski literaturi. V knjigi je predstavljen pregled obstoječih teorij izkoriščanja z zaključkom, da nobena od njih ne da zadovoljivega odgovora na vprašanja, kaj je izkoriščanje, katere so njegove bistvene značilnosti in kaj ga dela moralno spornega. Delo je pomembno tudi za širše področje humanistike in družboslovja, saj odpira možnost, da na izkoriščanje prenehamo gledati zgolj kot na funkcijo nepravične delitve dobička in dobrin. Tea Logar je doktorica filozofije, ki preučuje različne teme s področij bioetike in nevroetike. Ukvarja se predvsem z etičnimi izzivi medicinskega in kognitivnega izboljševanja ter reprodukcijskih tehnologij.